Foto: Igor Škerbot, japonski dresnik

Za lažje prepoznavanje in odstranjevanje invazivnih rastlin vam bomo v več nadaljevanjih predstavili nekatere najpomembnejše invazivne rastline za naše območje.

Ključne besede: Invazivne rastline, tujerodne rastline

Kaj so tujerodne in kaj invazivne rastline?

Človek že tisočletja hote ali nehote prenaša rastlinske in živalske vrste v okolja, kjer te vrste niso naravno razširjene. Na srečo je le majhen del organizmov, ki jih prinesemo od drugod, pri nas sposoben sam preživeti v naravi. Tujerodne rastline so tiste, ki kot gojene ali podivjane uspevajo v območjih, kamor se same po naravni poti ne bi mogle razširiti. Invazivna rastlinska vrsta pa je tista, ki je v našem okolju dovolj konkurenčna, da se začne spontano širiti ter pri tem povzroča škodo. V grobem je ta škoda lahko gospodarska, ekološka in zdravstvena.

Invazivne rastline veliko težav povzročajo v kmetijstvu in komunalni dejavnosti. Nekatere med njimi so škodljive za zdravje človeka, nekatere pa izpodrivajo in ogrožajo domače rastlinske vrste, spreminjajo izgled pokrajine in delovanje ekosistemov. Določene invazivne rastline imajo kljub vsemu tudi nekaj koristnih lastnosti, ki pa ne odtehtajo njihovih negativnih učinkov. Lahko so medonosne, zdravilne ali uporabne v prehrani.

Omejevanje in zatiranje

Omejevanje in zatiranje invazivnih rastlin poteka na več ravneh. Osnovna raven je, da se preprečuje vnos v državo, omejuje trgovina s potencialno invazivnimi organizmi. Naslednja stopnja je odkrivanje in odstranitev, kar je uspešnejše dokler so populacije manjše. Širjenje omejujemo s preprečevanjem semenitve, čiščenjem semena, strojev, vozil, nasipališč, brežin, ustreznim ravnanjem z infestirano zemljino, idr. Zadnja stopnja zatiranja sestojev in populacij je mehansko, kemično in biološko. Poudarek mora biti na zgodnjem odkrivanju in čimprejšnji odstranitvi manjših sestojev, saj smo takrat veliko bolj uspešni.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)

Enoletna rastlina, ki kali od pomladi do poletja, cveti pa poleti in jeseni. Zraste lahko v višino do 2 metra. Steblo ima dlakavo, zelenkasto in rdečkasto. Listi so dvakrat deljeni. Cvetovi so zeleni, moški v previsnih koških, ženski skriti v zalistjih. Je vetrocvetka. Korenine so razmeroma plitve.

Slika 1: Pelinolistna ambrozija - cvet (V. Kunst)

Razmnožuje se le s semenom. Posamezna rastlina lahko tvori od nekaj 10 do več 1000 semen. Seme je v tleh kaljivo več 10 let. Širi se s prometom, kmetijsko, gradbeno in komunalno mehanizacijo, zemljino in pridelki.

Zaradi izjemno velike alergenosti ima vpliv na zdravje ljudi. Na njivah lahko ob večjih gostotah izrazito zmanjša pridelek. Velik problem je na neobdelanih strniščih, ter brežinah in površinah ob cestah in železnicah.

Slika 2: Pelinolistna ambrozija (V. Kunst)

Glavni ukrep za preprečitev širjenja je preprečitev tvorbe semen! Ob majhnih populacijah se priporoča puljenje rastlin. Košnja in mulčenje morata potekati v času pred cvetenjem, od čistih proti infestiranim površinam. Mehanizacijo, ki je v stiku s semenečimi rastlinami je potrebno očistiti. Razpoložljivi talni in listni herbicidi so razmeroma učinkoviti. Večji uspeh pa dosežemo s kombinacijo z mehanskimi postopki. V Sloveniji se uspešno širi tudi naravni sovražnik pelinolistne ambrozije ambrozijev lepenec, ki rastlino objeda, jo slabi in posledično rastlina ne tvori semena.

Rastline, ki še niso tvorile semen, lahko kompostiramo ali podorjemo.

Japonski dresnik (Reynoutria japonica – sin. Fallopia japonica)

Slika 3: Japonski dresnik (I. Škerbot)

Japonski dresnik je zelnata trajnica. Votla in kolenčasta stebla, ki spominjajo na bambusova, izraščajo neposredno iz korenik in dosežejo višino 2-3 m. Stebla in listi so ob izraščanju rdečkasta, nato pa se obarvajo zeleno. Proti koncu jeseni listi porumenijo in odpadejo, stebla pa se posušijo in odmrejo. Prihodnje leto nova stebla odženejo iz rizomov. Listi so široko jajčasti, dolgi do 15 cm, gladki. Cveti od julija do septembra. Cvetovi so drobni, nanizani v gosta grozdasta socvetja. V tleh ima izredno obsežen koreninski sistem, ki ga sestavljajo debele korenike (rizomi) ter globoke korenine, ki lahko segajo več metrov v globino.

Dresnik so predvsem kot okrasno rastlino širili po vsej Evropi. Glavni način širjenja dresnika je vegetativno. Za ustalitev nove rastline je dovolj že majhen košček korenike z brstom. Korenike se učinkovito širijo z vodo, veliko pa prispevajo tudi ljudje s premeščanjem tal.

Rastline odženejo že zgodaj spomladi in tvorijo goste sestoje, v katerih s senčenjem pa tudi z alelopatskimi učinkovinami preprečujejo rast domorodnim vrstam. V Sloveniji je japonski dresnik marsikje popolnoma spremenil obrečne habitate.

Slika 4: Brežina obrasla z japonskim dresnikom (I. Škerbot)

Obstajajo različne metode zatiranja, ki temeljijo na kombinaciji mehanskega odstranjevanja in zatiranja s herbicidi. Pri nas raba herbicidov v obvodnem pasu ni dovoljena, prav tako tudi ne v gozdu. Zato so v preizkušanju različne metode mehanskega zatiranja: intenzivna košnja ali mulčenje, odstranitev in zastiranje s folijo, zastiranje s prepletom vrbovja, polaganje žičnih mrež.

Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)

Visoka enoletnica z golim, kolenčasto odebeljenim ter votlim in sočnim steblom. Listi so nasprotni, v zgornjem delu po tri v vretencu. Po obliki so jajčastosuličasti, po robu nazobčani. Na listnih pecljih so žlezni laski. Cveti od julija do oktobra. Cvetovi so veliki 2–4 cm in združeni v latasta socvetja. Venčni listi so škrlatni ali rožnati do beli. Plod je glavica (mnogosemenski suhi plod). Zrel plod se eksplozivno odpre in iz njega se usujejo številna semena. Korenine so zelo plitve.

Slika 5:  Žlezava nedotika (Kozjansko.info)

V Evropo je prišla kot okrasna rastlina. Intenzivno se je širila tudi zaradi medovitosti. Uspeva na obrežjih rek, v obcestnih jarkih, na zasenčenih mestih ob robu travnikov, v močvirnih gozdovih in na poplavnih območjih.

Razmnožuje se le s semeni, ki pa jih je na eni rastlini od nekaj sto do več tisoč. Semena prenaša voda, človek ter tudi živali.

Površine čistimo pred cvetenjem nedotike s košnjo ali puljenjem. Košnjo moramo v sezoni večkrat ponoviti. Rastline pred cvetenjem niso problematičen odpadek, ki ga lahko kompostiramo.

Pripravila: Vesna Kunst, mag. inž. hort.

Svetovalka specialistka za varstvo rastlin

KGZS – Zavod CE