Foto: Lidija Diklič

Dobrobit živali (DŽ) pridobiva čedalje večji pomen pri razvoju kmetijstva in živinoreje. Potrošniki vse večjo pozornost namenjajo temu, v kakšnih pogojih reje so bile živali vzrejene. Intervencija DŽ je zato namenjena podpori za izvajanje živalim prilagojenih načinov reje. Namenjena je rejcem, ki zagotavljajo višjo raven dobrega počutja živali. Intervencija DŽ se izvaja za dobrobit živali pri prašičih, perutnini, govedu, drobnici in konjih.

Ključne besede: dobrobit živali, prašiči, perutnina, govedo, drobnica konji, podpora, zahteve

Dobrobit živali v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027

Dobrobit živali (DŽ) pridobiva čedalje večji pomen pri razvoju kmetijstva in živinoreje. Potrošniki vse večjo pozornost namenjajo temu, v kakšnih pogojih reje so bile živali vzrejene. Intervencija DŽ je zato namenjena podpori za izvajanje živalim prilagojenih načinov reje. Namenjena je rejcem, ki zagotavljajo višjo raven dobrega počutja živali.

Vstop v intervencijo DŽ je prostovoljen, obveznost pa traja eno leto. Upravičenec se z vstopom obveže, da bo predpisane pogoje in zahteve izvajal ves čas trajanja obveznosti.

Intervencija DŽ se izvaja za dobrobit živali pri prašičih, perutnini, govedu, drobnici in konjih.

Kateri so splošni pogoji upravičenosti do plačila?

Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v Register kmetijskih gospodarstev.

Pred vložitvijo zahtevka za DŽ- prašiči mora imeti upravičenec opravljen pregled gospodarstva, ki obsega pregled stanja na kmetijskem gospodarstvu, informiranje ter svetovanje o možnosti izvajanja posameznih zahtev. Na dan pregleda mora kmetijsko gospodarstvo rediti: 10 ali več plemenskih svinj oz. plemenskih mladic, 50 ali več tekačev, 50 ali več pitancev.

Pri DŽ perutnina lahko upravičenci dobijo podporo za rejo kokoši nesnic ali za rejo piščancev. Za kokoši nesnice je obvezna reja v alternativnih sistemih. Reja v kletkah, tudi če so obogatene, ni predmet podpore. Na dan vnosa zahtevka mora kmetijsko gospodarstvo rediti najmanj 350 kokoši nesnic ali najmanj 500 piščancev.

Upravičenci za DŽ govedo, drobnica in konji morajo na dan vnosa zahtevka rediti najmanj 2 GVŽ govedi ali najmanj 2 GVŽ drobnice ali najmanj 2 GVŽ konjev.

Upravičenec mora opraviti usposabljanje v obsegu najmanj 4 ur v zvezi s vsebinami s področja dobrobiti živali v letu prve oddaje zahtevka za intervencijo DŽ v tekočem programskem obdobju.

Podpora za intervencijo DŽ je letna in se dodeli na število GVŽ.

Specifični pogoji posameznih podintervencij:

Pri DŽ- prašiči je podpora namenjena plemenskim svinjam in plemenskim mladicam ter tekačem in pitancem.

Pri plemenskih svinjah in plemenskih mladicah je potrebno izpolniti zahtevo, da imajo ves čas na voljo strukturno voluminozno krmo. Živalim v skupinskih boksih mora biti zagotovljena za 15% večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali. Živalim mora biti zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta z zahtevano površino na žival.

Pri tekačih in pitancih je potrebno zagotoviti obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom oz. predmeti, da se jim omogoči zadovoljevanje njihovih naravnih potreb (npr. slama, seno in silaža).V skupinskih boksih jim mora biti zagotovljena za 15% ali 20% večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali. Zagotovljen jim mora biti tudi stalen ali izmeničen dostop do izpusta z določeno površino na žival.

Pri DŽ- perutnina se podpora dodeli za kokoši nesnice in pitovne piščance. Pri kokoših nesnicah je potrebno zagotoviti manjšo gostoto naseljenosti glede na gostoto, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali in ne sme preseči 7 kokoši nesnic na m2 uporabne površine za nesnice. Pri piščancih je dovoljena gostota naselitve največ do 30 kg/m2. Zagotoviti je potrebno tudi obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom, ki omogoča izražanje za kokoši in piščance značilnega obnašanja.

Pri DŽ – govedo se podpora dodeli za vse kategorije goveda. Upravičenec lahko izbira med štirimi ukrepi, ki so paša goveda, izpust, vzreja telet in izkoreninjenje goveje virusne diareje (BVD).

Pri paši goveda so zahteve, da se govedo pase najmanj 120 dni v letu v obdobju od 1. aprila do 15. novembra. Obvezno je zatiranje zajedalcev na podlagi predhodne koprološke analize blata spomladi pred začetkom paše in jeseni po zaključku paše. Potrebno je tudi vodenje dnevnika paše.

Če na kmetijskem gospodarstvu paša ni izvedljiva, lahko upravičenec izbere ukrep izpust živali. Govedu mora biti zagotovljen dostop do izpusta in živali morajo biti v izpustu po 2 uri na dan. Predpisana je površina izpusta glede na kategorijo govedi.

Pri ukrepu vzreja telet je zahtevana večja talna površina na žival (teleta do 3 mesecev starosti 2 m2, teleta starejša od 3 mesecev vsaj 2,5 m2). Vsaj 2/3 tal morajo predstavljati polna tla z nastiljem. 

Do plačila za ukrep izkoreninjenje goveje virusne diareje (BVD) so upravičeni rejci, ki imajo v tekočem letu opravljeno vzorčenje in preiskave na BVD za pridobitev statusa reje proste bolezni ali opravljeno vzorčenje in preiskave za ohranitev statusa ter s strani veterinarja opravljen pregled izpolnjevanja pogojev in izdan zapisnik o vzdrževanju statusa. 

Pri DŽ- drobnica se dodeli podpora za drobnico starejšo od 9 mesecev. Rejci lahko izbirajo med ukrepi paša drobnice, hlevska reja drobnice in izpust.

Pri paši drobnice je potrebna paša najmanj 210 dni oz. 180 dni na območjih s krajšo vegetacijsko dobo v obdobju od 15. marca do 30. novembra. Obvezno je zatiranje zajedalcev na podlagi predhodne koprološke analize blata spomladi pred začetkom paše in jeseni po zaključku paše. Potrebno je tudi vodenje dnevnika paše.

Pri hlevski reji drobnice je potrebno živalim v času bivanja v hlevu zagotoviti dovolj talne površine, ki je zahtevana glede na kategorijo živali.

Ukrep izpust je potrebno izvajati v času bivanja drobnice v hlevu. Imeti morajo zagotovljen dostop do izpusta. Površina izpusta mora obsegati vsaj 2,5 m2 na odraslo žival in najmanj 0,5 m2 za mladiče. Živali morajo biti v izpustu najmanj po 2 uri na dan.

Podintervencija DŽ- konji je namenjena vsem kategorijam registriranih čistopasemskih konj, ki potencialno vstopajo v prehransko verigo. Konji ne smejo biti privezani, razen v času krmljenja.

Konjem mora biti zagotovljena paša najmanj 120 dni v obdobju od 1. aprila do 15. novembra. Obvezno je zatiranje zajedalcev na podlagi predhodne koprološke analize blata spomladi pred začetkom paše in jeseni po zaključku paše. Potrebno je vodenje dnevnika paše. V času izven pašnega obdobja je treba konjem zagotoviti celoletni izpust, vsaj 2 uri na dan, v izpustu s površino, ki je zahtevana za posamezno kategorijo.

Če vas zanimajo podrobnosti o posamezni podintervenciji, povprašajte svojega kmetijskega svetovalca.

Povzeto po: Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (28. 10. 2022)

Pripravila: Lidija Diklič, kmet. inž.