Krškopoljski prašič foto: Marjeta Ženko

V okviru pilotnega projeta  Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE) smo na kmetiji Rotovnik (Pr'Mlinar) spremljali ekonomiko reje krškopoljskih prašičev v primerjavi s križanci sodobnih pasem. Namen projekta je bil, da tudi za  male kmetije najdemo dejavnosti in kulture, ki bi jim omogočile preživetje s kmetovanjem.

Ključne besede: reja prašičev, krškopoljski prašič, ekomale,

Ekonomika reje prašičev na kmetiji Rotovnik (Pr' Mlinar)

Na kmetij Rotovnik redijo do 30 prašičev pitancev v turnusu. V hlevu so trije boksi z izpustom z nadstandardno površino, kar pripomore k dobremu počutju živali. Za nastilj uporabljajo slamo, ki služi tudi kot zaposlitveni material. Prašiči so bolj mirni in manj izpostavljeni medsebojnim poškodbam. Pozimi slama precej pripomore k ublažitvi nizkih temperatur in izboljša toplotno ugodje živali. Slama pripomore tudi k zmanjšanju neprijetnih vonjav, kar je pomembno glede na to, da je hlev v naselju.

Prašiče pitajo na višjo težo in sicer od 110 do 130 kg. Obrok temelji na doma pridelanih žitih in travno deteljni mešanici v letošnjem letu pa kot voluminozno krmo vključujejo mlado rastlino industrijske konoplje, ki so jo posejali kot strniščni posevek. Pozimi krmijo otavo. Za dopolnitev obroka kupijo mineralno vitaminski dodatek.

Meso prašičev tržijo doma, saj imajo registrirano turistično dejavnost in predelavo mesa. Z izbiro pasme in prehrane prašičev želijo vplivati na čim boljšo kakovost mesa. Klavno maso prašičev prilagodijo namenu rabe mesa.

Pred tremi leti so se odločili, da bodo poleg križancev sodobnih pasem prašičev redili tudi avtohtono pasmo - krškopoljske prašiče in tako popestrili kulinarično ponudbo na kmetiji. Pujske za nadaljnje pitanje kupujejo pri znanih dobaviteljih, da z nakupom iz različnih rej ne tvegajo vnosa novih bolezni.

Krškopoljska pasma prašičev je zelo odporna, dobro prilagodljiva na prosto rejo, dobro izkorišča voluminozno krmo, kar vpliva na dobro kakovost mesa. Pri pravilno sestavljenih obrokih in omejenem krmljenju je pričakovani prirast pitancev 600 g/dan. Pri krmljenju po volji so prirasti tudi do 1000 g/dan, a se prašiči hitro zamastijo. Dobro izkoristijo voluminozno krmo, a le s to ne moremo pokriti vseh potreb po beljakovinah. Za optimalen izkoristek genetskih sposobnosti je pomembno, da imamo obrok prilagojen prehranskim potrebam v posameznih obdobjih rasti.

Kljub temu, da je krškopoljska pasma prilagojena skromnim razmeram krmljenja, moramo prašičem v rasti zagotoviti zadostno količino beljakovin v obroku. Te lahko  dodamo z mešanico žit z beljakovinsko mineralnim koncentratom, ali pa dodamo žitom krmni grah, sojine ali sončnične tropine in druga beljakovinska krmila. S tem bomo zagotovili rast mišičnega tkiva in prašiči se ne bodo tako hitro zamastili.

Živali redimo v skupinah, ki so čim bolj izenačene po teži, saj jim tako lažje prilagodimo obrok.

Pričakovan prirast pri prašičih v domači reji je 760 g/dan v obdobju od 30 do 120 kg.

Poraba krme na dan:

Od 30 do 60 kg potrebujejo prašiči v obroku 16 % surovih beljakovin. V tem obdobju je potrebno obrok dopolniti z beljakovinskim koncentratom ali sojinimi tropinami. Prašiči v tem obdobju pojedo 2,4 kg krmne mešanice/dan. V obrok lahko vključimo zeleno krmo in krompir, a v omejeni količini, ker bo sicer slabši prirast in se prašiči prej zamastijo. Potrebe po energiji najlažje pokrijemo, če vključimo poleg ječmena tudi koruzo, saj ta vsebuje več energije in je za prašiče bolj prebavljiva.

Pri teži 60 do 110 kg zadošča 14 % surovih beljakovin v krmni mešanici, kar lahko pokrijemo s pravilno kombinacijo žit in manjšo količino beljakovinskega dodatka. Prašiči pojedo 2,6 kg krmne mešanice, povečamo lahko količino zelene krme in krompirja. Krompir vključimo v količini do 5 kg/dan. Prašiči krškopoljske pasme zelo dobro izkoriščajo beljakovine iz voluminozne krme. Prednost reje te pasme je, da lahko proti koncu pitanja potrebe po beljakovinah pokrijemo z doma pridelano voluminozno krmo. Ob sedanjih cenah beljakovinskih krmil je to velika prednost v primerjavi s sodobnimi pasmami prašičev. Voluminozna krma v obroku ugodno vpliva na sestav maščobnih kislin. Meso in slanina tako krmljenih prašičev sta s stališča prehrane bolj zdrava, saj imata večjo vsebnost n-3 večkratnenasičenih maščobnih kislin in ugodnejše razmerje n-6/n-3 kot prašiči sodobnih pasem. Posebnost mesa in mesnin iz prašičev krškopoljske pasme je boljša okusnost, sočnost in aromatičnost mesnih izdelkov in jedi.

Pri zaključnem pitanju od 110 do 130 kg lahko prašičem krškopoljske pasme krmimo ječmen, krompir in zeleno krmo.

Meso teh prašičev je zaradi ugodne marmoriranosti mesa po peki bolj sočno in okusno. To je za ponudbo v gostinstvu še posebej pomembno. Primerno je tudi za predelavo v suhomesne izdelke, kjer pri sodobnih pasmah pogosto primanjkuje slanine.

Obroki za pitance:

Pred pitanje 30 do 80 kg

(v % / 100 kg)

• Koruza                 50
• Ječmen                25
• Sojine tropine   22
• Min. Vit.                 3

Količina krmila na pitanca je 2,4 kg/dan. Poleg krmne mešanice lahko prašičem krmimo krompir in zeleno krmo.  Količino mešanice v tem primeru zmanjšamo na 2 kg/pitanca/dan.

Pitanje od 80 do 110 kg

• Koruza                 30
• Ječmen                50
• Sojine tropine       17
• Min. vit.                3

Količina krmila na pitanca je 2,8 kg. Če krmimo krompir v količini 5 kg/pitanca/dan in zeleno krmo zmanjšamo količino krmila na 2,2 kg/pitanca/dan.

Pitanje od 110 kg do zakola

Ječmen 2,5 kg/pitanca/dan

Krompir 5 kg/pitanca/dan

Trava, detelja po volji.

Na kmetiji Mlinar zadnje leto vso krmo za prašiče pitance pridelajo na lastnih površinah, dokupijo le mineralno vitaminski dodatek.  Ker krma predstavlja 70 % stroškov pri reji prašičev so s tem pocenili prirejo prašičjega mesa.

Z rejo avtohtone pasme prašičev pripomorejo k ohranjanju genskih virov, hkrati pa bogatijo svojo kulinarično ponudbo.

Mag. Marjeta Ženko, univ. dipl. inž. zooteh.