Odcvetele rastline orjaške zlate rozge, foto: Lidija Diklič

Ljudje so se že v preteklosti selili in seboj nosili različne vrste uporabnih rastlin. S prosto trgovino in prostim pretokom blaga in ljudi se je vnos različnih vrst rastlin začel močno povečevati. Uvažamo jih predvsem zaradi njihovih koristi, vendar se včasih zgodi, da v novem okolju začnejo kazati nezaželjene lastnosti in nam povzročajo težave. Tudi na kmetijskih zemljiščih se v zadnjih desetletjih pojavlja vse več tujerodnih vrst, ki zaradi bujne rasti niso le nadležne, temveč na teh površinah povzročajo resno škodo

Ključne besede: Invazivne tujerodne rastline, preprečevanje širjenja, pogojenost, japonski dresnik, ambrozija, enoletna suholetnica

Kaj so invazivne tujerodne vrste? To so tiste tujerodne vrste, ki se v naravi same čezmerno razširjajo. Tako jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in povzročajo škodo naravi, gospodarstvu ali zdravju ljudi.

Kako so invazivne tujerodne vrste prišle k nam? V Slovenijo smo jih vnesli namerno ali nenamerno. Namerno smo jih vnesli na primer za gojenje v prehrambne namene (topinambur, jagode goji), za pogozdovanje (akacija, pajesen, amerikanski javor,…), za gojenje v okrasne namene (japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga,…), za biotično varstvo škodljivih organizmov, za popestritev lova in ribolova (npr. ameriška postrv,… ), kot domače ljubljenčke (želva rdečevratka) in podobno.  Številne vrste pa pridejo k nam nenačrtovano (kot slepi potniki). Lahko jih prenesemo na čevljih ali obleki, ob prevozu tovora. Nenamerni vnos je tudi širitev iz sosednjih držav (npr. ambrozija, koruzni hrošč, koloradski hrošč), kamor so prišle na enega od opisanih načinov.

Kakšne težave nam povzročajo invazivne tujerodne vrste? Predvsem so nadležni in trdovratni pleveli (npr. ščiri, ambrozija, japonski dresnik, ...) ali škodljivci (npr. koloradski hrošč, koruzni hrošč, rdeči lazar, kostanjeva šiškarica, hrušev ožig,..). Zmanjšujejo pridelek in povečujejo stroške pridelave zaradi večje porabe zaščitnih sredstev ali večjega vložka dela. Spreminjajo podobo krajine. Izpodrivajo domorodne rastline in živali ter spreminjajo ekosisteme. Povzročajo alergije (predvsem ambrozija) ali imajo druge negativne vplive na zdravje (npr. orjaški dežen). Povzročajo škodo na objektih. Zmanjšujejo poplavno varnost in povzročajo erozijo. Preprečujejo dostop do vode. Povečujejo stroške vzdrževanja cest, železnic in drugih javnih površin.

Kako se invazivne tujerodne vrste širijo po Sloveniji? Vrste, ki so invazivne, se z lahkoto razširjajo, ljudje pa jim pri tem še dodatno nehote pomagamo. Živali so mobilne, pogosto s številnim potomstvom in kar same poskrbijo za širjenje. Rastline se razširjajo s pomočjo vetra, vode in živali, ki številčna semena raznašajo na velike razdalje. Ljudje razmnoževalne dele rastlin nehote razširjamo s prevozom zemljine, s prevozom različnih pridelkov, z delovnimi stroji in drugimi vozili.

Invazivnim tujerodnim rastlinskim vrstam pri širjenju pomagamo tudi z neobdelovanjem ali nepravilnim obdelovanjem kmetijskih zemljišč ter slabim vzdrževanjem odprtih površin (npr. zanemarjanje degradiranih predelov, kjer se razbohotijo). V zadnjem času vse večjo grožnjo pomeni tudi gojenje (potencialno) invazivnih tujerodnih kmetijskih rastlin (miskant, goji jagode), zato moramo biti pri odločitvah za gojitev tovrstnih rastlin zelo previdni.

Kakšne so obveznosti kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zbirno vlogo za pridobitev plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike?

Pri zahtevi DKOP 8 (dobri kmetijski in okoljski pogoji) je ena izmed zahtev tudi omejevanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Zahtevano je izvajanje ukrepov za omejitev širjenja tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom. Ti ukrepi vključujejo odstranjevanje s puljenjem, košnjo, pašo, preoravanjem ali druge načine za preprečevanje njihovega širjenja. Rastline ne smejo cveteti ali semeniti oz. se širiti v primeru lesnih rastlin. Zahteva je namenjena preprečevanju širjenja: deljenolistne rudbekije, kanadske zlate rozge, orjaške zlate rozge, enoletne suholetnice, ambrozije, sirske svilnice, žlezave nedotike, navadne barvilnice, velikega pajesna  ter japonskega, češkega in sahalinskega dresnika. 

V primeru neupoštevanja te zahteve je  predvideno do 10 % znižanje plačil.

Kako lahko pomagate pri omejevanju invazivnih tujerodnih vrst?

Zagotovite redno obdelanost kmetijskih zemljišč in s tem redno odstranjevanje znanih invazivnih rastlin pred cvetenjem oz. tvorbo semen. Pozornost namenite tudi vzdrževanju robnih območij kot so gozdni robovi, ozare, obpotja, zemljišča ob poslopjih.

Prazne (odprte) površine po opravljenih zemeljskih delih čimprej ozelenite. Priporoča se setev hitrorastočih žit kot je oves in ječmen ter razmeram prilagojene travno deteljne mešanice. 

Invazivne tujerodne vrste odstranite takoj, ko se pojavijo na zemljiščih. Pri večini vrst je ključno preprečevanje cvetenja in semenenja! Z ostanki tujerodnih rastlin ravnajte odgovorno. Odstranjene dele invazivnih rastlin kot so stebla s semeni, koreninski deli, ne kompostirajte, ne odlagajte na gnojišča ali v naravo. Najbolje je rastlinske odpadke sežgati.  Posebej pazljivo ravnajte z zemljino, ki vsebuje semena ali korenine invazivnih tujerodnih rastlin. Potrebno jo je odložiti na ustrezne deponije oz. območja, kjer so te vrste že prisotne.

Poskrbite za čiščenje mehanizacije, če je bila v stiku z invazivnimi rastlinami.  Opozarjajte lastnike sosednjih parcel na razraščanje invazivnih rastlin na njihovih površinah.

Ne sadite ali sejte ali gojite tujerodnih vrst, če niste prepričani, ali obstaja tveganje za invazivnost ali ne. Preverite pri strokovnjakih ali je rastlina, ki jo nameravate gojiti, lahko invazivna.

Bodite previdni pri biotičnem zatiranju škodljivcev in izboljševanju zemlje, ker so tudi med temi organizmi lahko taki, ki bodo v prihodnosti povzročali težave.

Pripravila: Lidija Diklič, kmet.inž.