Kmet dr.Martin Ott v komunikaciji s kravo (avtor Maja Klemen Cokan)

Živali imajo v primerjavi z ljudmi večjo tendenco dojemanja. Pri kmetovanju in reji se v dobrobit živalim pričakuje potreba rejca po večji tendenci dojemanja živalske vrste. Naprej v izkušnje stare in poštene kmečke prakse.

Ključne besede: krave, čutila pri živalih, dojemanje vremena pri kravah, spremembe v obnašanju, moč in ritem narave

Pegasta sova lahko v popolni temi iz stotih metrov oddaljenosti sliši miš, pes ima tako visoko razvito čutilo za voh, da zazna substance (na katere je zdresiran) ki so prisotne tako razredčene kot v homeopatiji. Podgane v želji po prehranjevanju ločijo ekološko pridelana jabolka od konvencionalno pridelanih, ne da bi videle etiketo na embalaži. Šoje si lahko zapomnijo do 6000 skrivališč, kamor so zakopale zalogo hrane. Sposobnosti čutil živali so odvisne od živalske vrste, do neizmerljivih razsežnosti. Kljub temu moramo vedno upoštevati tudi dejstvo, da dojemanje ni samo čista sposobnost čutil, ampak je vedno v povezavi s celotnim duševnim življenjem. Izhajati moramo torej iz tega, da je dojemanje notranjega sveta pri živalih v drugačnem razmerju do dojemanja zunanjosti kot pri ljudeh.

Reakcije na vzorce so naučene reakcije. Povečana reakcija na vzorce lahko nakazuje, da so živali kljub nadčloveški natančnosti dojemanja vseeno vodene neposredno preko izkušenj. Če želimo torej razumeti dojemanje živali, moramo po eni strani razumeti omejeno ultimativno dojemanje vzorcev, po drugi strani poznati specifična specializirana dojemanja posamezne vrste in iz tega nato dobiti občutek za drugačno vrsto odnosov teh dveh tokov dojemanja.       

Izredna senzibilnost dojemanja živali gre tako daleč, da bi lahko imeli mi ubogi ljudje, občutek, kot bi imele živali šesti čut in bi dojemale celo stvari, ki izhajajo iz nadnaravnega. To bomo lahko le težko dokazali, vse dokler ne bomo razvili objektivnih, preverljivih nadnaravnih inštrumentov dojemanja. Dejstvo je, da so živali čutilo za sluh, ravnotežje, vid itd., odvisno od vrste, razvile do popolnosti.

A tudi kompleksne procese, kot so vreme in njegov razvoj v prihodnosti, lahko živali zelo dobro dojemajo. Katera čutila so pri tem udeležena, ne vemo. Ampak celo krave, ki so že tisočletja udomačene, še vedno kažejo vedenje, ki so se ga naučile v prosti naravi z natančnim dojemanjem. Tudi pri čredi krav v hlevu se namreč opazi dan ali dva pred spremembo vremena očitne spremembe v obnašanju pri prehranjevanju. Takrat več pojejo, kot sicer. Vsak kmet ve, pozimi lahko to še posebej opazi, da pred približevanjem hladne fronte, snega ali padavin, krave naenkrat napade volčja lakota. Še torej po stoletjih v hlevu so krave v dojemanju povezane z močjo in ritmom narave. Brez vremenske napovedi, brez radarskih slik, brez meteorologov krave vedo, kakšno bo vreme in se temu primerno tudi obnašajo.

Na posestvu Rheinau imajo vse krave imena. Praktikant se lahko uči molže šele, ko pozna imena vseh. Takrat je mogoče vzpostaviti odnos, ki se meri z bistrostjo in zanimanjem. Krave so izredno občutljive živali. Človek, ki dela z živalmi, se mora tega zavedati. 

Pripravila Maja Klemen Cokan

Vir: Ott Martin:  Kuehe verstehen, Eine neue Partnerschaft beginnt, 2013