V začetku leta 2024 ste upravičenci do navedenih nadomestil na podlagi Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima za obdobje 2023-2029, (Uradni list RS, št.132/2023)  oddali vloge za nadomestila za leto 2023. Že takrat pa smo vas opozorili, da bo potrebno za nadomestila za tekoče leto leto 2024 oddati še enkrat zahtevek za leto 2024..

Ključne besede: Vodovarstveno območje, VVO I, nadomestilo, leto 2024

Nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima za leto 2024

V začetku leta 2024, ste upravičenci do navedenih nadomestil na podlagi Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, za obdobje 2023-2029, (Uradni list št.132/2023) – (v nadaljevanju – uredba), oddali vloge za nadomestila za leto 2023. Vlaganje zahtevka za leto 2023 je bilo v tej uredbi opredeljeno kot izjema, saj kar nekaj časa ni bilo veljavne zakonodaje, ki bi omogočala izplačilo nadomestil za leto 2023. Že takrat pa smo vas opozorili, da bo potrebno za nadomestila za tekoče leto, leto 2024, v ta istem letu oddati še enkrat zahtevek.   

Tako je potrebno za tekoče leto, leto 2024 in za vsa prihodnja leta v skladu z uredbo, oddati vsako leto zahtevek v obdobju med 15. julijem in 15. septembrom na predpisanem obrazcu.

Predpisani obrazec pošljite tako kot do sedaj zavezancu, ki upravlja zajetje za katero je določeno VVO I. Če imate GERK-e na območju različnih zavezancev, morate pri vsakem zavezancu vložiti zahtevek. Zavezanec je izvajalec javne službe, ki upravlja zajetje, za katero je določeno VVO I.

Le na podlagi oddanega zahtevka boste lahko prejeli nadomestila tudi za leto 2024 ter vsa naslednja leta, ki bodo izplačana najpozneje do konca tekočega leta npr. za leto 2024, do konca leta 2024.

Tako v navedenem obdobju izpolnite zahtevek, ki je v prilogi tega dopisa in ga pošljite izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo, za pridobitev nadomestila za leto 2024.

V nadaljevanju pa povzemam iz uredbe pogoje za pridobitev plačila in višino plačila.

V zgoraj navedeni uredbi so poleg splošnih določb glede pridobivanja plačil, navedene tudi naloge upravičenca, zavezanca, višina plačil….

Upravičenec do nadomestila je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki:

– izvaja kmetijsko dejavnost na GERK na VVO I,

– ima KMG vpisano v register ter

– ima vsoto površin GERK ali delov GERK na VVO I 0,1 ha ali več, ne glede na število zavezancev.

(2) Upravičenec je upravičen do nadomestila za površine GERK z naslednjimi vrstami dejanske rabe:

– orne površine,

– trajno travinje in

– trajni nasadi.

Do izplačila niso upravičene sledeče vrste rab: 1181 - trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191 - rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, 1320 - travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, 1411 - površina za ukrep odprava zaraščanja, 1420 - plantaža gozdnega drevja, 1610 - kmetijsko zemljišče v pripravi.

Višina nadomestila na hektar površin GERK je 556 EUR na hektar na leto.

Nadomestilo se izplača upravičencu, če:

– na GERK ali na delu GERK na VVO I izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z ukrepi vodovarstvenega režima,

– KMG ni podjetje v težavah,

– zoper KMG ni izdana inšpekcijska odločba o kršitvah upoštevanja vodovarstvenega režima ne glede na to, na katerih VVO I so GERK upravičenca, in

– je skupni znesek nadomestila, ki ga izplača zavezanec upravičencu za posamezno leto, višji od 10 eurov.

V izogib možnim kršitvam predpisov pri kmetovanju na zemljiščih, ki so na opredeljenih območjih (notranja VVO območja), pa vam v nadaljevanju zapisujemo glavne zahteve, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost.

Tako je pomembno, da upoštevate;

1. Na notranjih območjih VVO I, VVO II, VVO III gnojenje brez gnojilnega načrta ni dovoljeno.
2. Na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) je prepovedano:

-  gnojenje z gnojnico in gnojevko,

- preoravanje trajnega travinja, razen travinja vključenega v kolobar,

- uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca (zahteva na območju Uredbe Šmartnega ob Paki, Polzele in Braslovč),

- namakanje z vodo kateri so dodana rastlinska hranila (zahteva na območju Uredbe Šmartnega ob Paki, Polzele in Braslovč).

Na VVO I pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem letni vnos dušika na posamezni enoti rabe ne sme presegati 140 kg N/ha.

Na najožjih vodovarstvenih območjih je uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, (od 1. marca, pa do spravila pridelkov-opredelitev zahteve v Uredbi Šmartno ob Paki, Polzele in Braslovč, sicer pa skladno z Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov), dovoljena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane še določene naslednje zahteve:

–        za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;

–         največji enkraten odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje;

–        za žita enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;

–        za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;

–        za trajne nasade enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;

–        za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.  

–        Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih (VVO II) in širših (VVO III) vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.

–        Poleg gnojenja je v uredbi opredeljeno tudi varstvo rastlin. Tako je potrebno upoštevati, da je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) prepovedana  uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi, ki so navedene na seznamu, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor (seznam je dostopen na spletnem naslovu: https://www.gov.si/teme/vodovarstvena-obmocja/). Seznam sredstev za varstvo rastlin, ki so prepovedana za uporabo na najožjih območjih je objavljen na tej povezavi: https://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_RegSeznVVO.asp?top=1.

–        Na istem naslovu so dostopne tudi Uredbe o vodovarstvenem režimu za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, Slovenj Gradca, Celja in Žalca, iz katerih so razvidne vse ostale omejitve in tudi parcelne številke parcel, ki sodijo v VVO I, VVO II in VVO III. Tako pred nakupom določenega sredstva preverite ali je aktivna snov dovoljena za uporabo na kmetijskih zemljiščih na VVO, šele na to se odločite za nakup in uporabo.

Pripravil:

Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot.

KGZS-Zavod CE