foto: Igor Škerbot, zbiranje kapnice za namakanje zelenjave

Pokazatelji podnebnih in vremenskih sprememb v zadnjih letih zelo jasno nakazujejo potrebo po nadaljevanju prilagajanj tehnologij pridelave vseh kmetijskih rastlin, tudi v pridelavi zelenjave. Od pridelovalcev se zahtevajo spremembe in prilagoditve ter posodobitve načinov pridelave zelenjave tako na prostem, kot v rastlinjakih. Pri tem velja pogledati, kaj smo in kaj še lahko v bližnji prihodnosti postorimo, da bodo tudi pridelovalci iz območja KGZS - Zavoda CE na trgu še naprej nadaljevali s prodajo lokalnih, kakovostnih pridelkov sveže zelenjave.

Ključne besede: Podnebne spremembe, zelenjava, prilagoditve, posodobitve, tehnologije pridelave

Podnebne spremembe so izziv tudi za pridelavo zelenjave na območju KGZS - Zavoda CE

Pokazatelji podnebnih in vremenskih sprememb v zadnjih letih nakazujejo potrebo po nadaljevanju prilagajanj tehnologij pridelave vseh kmetijskih rastlin, tudi v pridelavi zelenjave. Od pridelovalcev se zahtevajo spremembe in prilagoditve ter posodobitve načinov pridelave zelenjave še posebej, če jo želimo še naprej pridelovati in to s čim manj nepotrebnih izgub zaradi posledic podnebnih sprememb. Glede na meteorološke podatke, ki jih objavlja Agencija RS za okolje o temperaturi zraka in tal, količinah padavin, dolžini rastne dobe in izhlapevanju talne vlage bomo v zelo raznolikih pogojih v pridelavi zelenjave po Sloveniji in tudi na širšem območju, ki ga s svojim delom pokriva KGZS - Zavod CE v prihodnje morali nadaljevati s prilagajanji v tehnologijah pridelave vseh vrst zelenjave, tako na prostem, kot v rastlinjakih.

Žal se vse kmetijske panoge, tudi pridelava zelenjave oziroma zelenjadarstvo, soočajo s podnebnimi spremembami in predvsem njihovimi posledicami. Te imajo na zelenjadarstvo lahko pozitivni, pogojno pozitivni in negativni učinek. Žal imajo vedno pogostejši ekstremni vremenski pojavi velik, ponavadi bolj negativni vpliv na celotno kmetijstvo, znotraj le tega tudi na zelenjadarstvo. Najpogosteje vremenski ekstremi zmanjšujejo možnost doseganja običajnih pridelkov, tako v količini in  kakovosti pridelkov, kot tudi v spremenjenih rokih spravila zelenjave in prodaji le te na trgu. Kot omenjeno so lahko učinki spremenjenega podnebja na kmetijstvo in pridelavo zelenjave različnih stopenj in imajo pomemben vpliv na pridelavo tudi v Sloveniji. Ni naključje, da pozitivni učinki podnebnih sprememb postavljajo možnosti za ugodno pridelavi zelenjave na višjih nadmorskih višinah in v severnih delih države ugodni. Med te vsekakor sodi območje Koroške, kjer smo tudi zaradi ugodnejših podnebnih razmer pridobili na možnosti zelenjavo pridelovati v večjem obsegu. Znamo in znali smo izkoristiti  pozitivne učinke podnebnih sprememb (tudi na območju Koroške), kot je daljša oz. podaljšana vegetacijska doba, primernejše temperaturne razmere za gojenje toplotno zahtevnih zelenjadnic predvsem v bolj milih letnih časi v  jeseni in pozimi ter izboljšan gnojilni učinek povečane koncentracije CO₂.

Pogojno pozitivni vplivi so naslednji in se izrazito izraženi na Koroškem, kjer se odražajo v prostorskih premikih kmetijske (tudi zelenjadarske) proizvodnje na to območje, kjer v preteklosti tržna pridelava ni bila prisotna v tako velikem obsegu kot je danes. Tudi v Sloveniji je prišlo do pomikov vegetacijskih pasov, pojavile so se spremembe obsega pridelovalnih površin, premik v višje nadmorske lege, v izboljšanju in včasih tudi poslabšanju toplotnih karakteristik prehladnih/pretoplih območij, pogosto prihaja do sprememb v kakovosti pridelkov zelenjave (ne le negativnih, tudi pozitivnih). Izrazite so spremembe v izboru sort oziroma hibridov, spreminjajo se agrotehnike pridelave, predvsem v spremembah datumov setve, saditve in žetve oz spravila pridelkov. Uveljavljajo se drugi načini obdelave in priprave tal in ne nazadnje tudi v spremembah gnojenja in oskrbe zelenjadnic s potrebnimi hranili za rast in razvoj pridelkov.

Žal spoznavamo tudi nekaj negativnih vplivov, kot so občasno in nenadejano skrajševanje rastne dobe in pospešen razvoj rastlin (npr izven obdobja vegetacije, še pozimi), intenzivnejša evapotranspiracija v posameznih delih vseh letnih časov, izrazito v poletju, ko zaradi tega še hitreje pride do sušnih razmer v tleh. Med negativne vplive zato vsekakor prištevamo  povečano pogostnost v pojavu ekstremnih vremenskih dogodkov (neurja z vetrom, točo, močnimi nalivi s poplavami, večje škode zaradi pomladanskih pozeb, pogostejše suše, požari ter zemeljski plazovi).

Kako rešujemo vplive podnebnih sprememb najprej na nivoju kmetijske politike?

V okviru le te imamo zato množico operacijo, ki sledijo ciljem za blaženje in prilagajanje (tudi zelenjadarstva) na podnebne spremembe. Tako imajo pridelovalci že nekaj let možnost uveljavljanja različnih operacij znotraj KOPOP-a ali z ukrepom ekološkega kmetovanja, ki so vsi usmerjeni v prispevanje k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter tudi varovanju okolja. Uveljavljanje nekaterih postavk, kot so nadstandardne tehnologije pridelave, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov (TGP) in amonijaka, ali uporabo zahtevnejšega kolobarjenja in izbora vrst kmetijskih rastlin ali načinov obdelave tal ter oskrbe posevkov in nasadov, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje zadrževanja vode v tleh in rodovitnost tal ter zmanjševanje izgub ogljika iz tal ali sledenju nadzorovani uporabi gnojil s pomočjo analize tal in izdelanih gnojilnih načrtov in tudi uporabi fitofarmacevtskih sredstev v skladu z integriranimi pristopi ali izvajanju gnojenja kmetijskih rastlin z dušikom z namenom izboljšati učinkovitost kroženja dušika na kmetijskem gospodarstvu in s tem zmanjšati potrebe po vnosu dušika iz mineralnih gnojil, posledično pa tudi emisije didušikovega oksida. Vse navedeno so posodobitve in prilagoditve, ki jih bomo prenesli tudi v prihodnost slovenskega kmetijstva, saj bodo podobna izhodišča v uveljavi tudi v novem strateškem načrtu (SN) za kmetijstvo za obdobje 2023 – 2027, kjer bomo v Skupni kmetijski politiki  (SKP) sledili ciljem za  podnebno pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo. Eden od glavnih ciljev bo vsekakor doseganje ustrezne in stabilne dohodkovne ravni kmetijskih pridelovalcev, večja odpornost kmetij in višja konkurenčnost kmetijstva, živilskopredelovalne industrije in gozdarstva. Vsekakor je pri razvoju slovenskega kmetijstva pomembno upoštevati raznolikosti in izrazito dualno strukturo kmetijskih gospodarstev, z izrazito tržno usmerjenimi kmetijami na eni strani in samooskrbnimi kmetijami na drugi strani. Del neposrednih plačil prvega (I.) stebra se bo z okrepljeno pogojenostjo, shemo za okolje in podnebje (SOPO) usmerjal v spodbujanje prevzemanja bolj trajnostnih kmetijskih praks. Znotraj tega bod lahko svoj prostor in možnost našli tudi slovenski pridelovalci zelenjave, ko bodo lahko s pomočjo predvidenih operacij nadaljevali prilagajanje svoje pridelave okoljsko naravnanim ukrepom znotraj na primer operacije integrirana pridelava zelenjave, v ekološkem kmetovanju, v biotičnem varstvu in v različnih SOPO ukrepih.

Kako se v pridelovalni praksi prilagodimo negativnim in pogojno pozitivnim posledicam podnebnih sprememb v naših krajih?

Zaradi obilo ekstremnih dogodkov smo tudi v zelenjadarstvu prisiljeni iskati rešitve za obstoj in nadaljevanje pridelave zelenjave. Klestenje toče, močni nalivi, viharni vetrovi, poplave, plazovi, pozebe, suša je le nekaj od takih ekstremnih dogodkov, ki smo jim priča v zadnjem desetletju in terjajo od nas maksimalne napore, da se nenehno prilagajamo in pripravljamo, preprečujemo in izvajamo pridelavo na tak način, da so posledice teh pojavov, ko se dogodijo čim manjše.

Med posodobitve tehnologij pridelave zelenjadnic pri nas vsekakor sodijo:

• moderni načini preskrbe zelenjadnic s hranili in vodo (kapljično namakanje z okoljsko in vrstno prilagojenimi obroki dodane vode, lahko tudi z uporabo mikro razpršilcev)
• skrb za toplotno ugodnejše pogoje pridelave zaradi uporabe prekrivanja tal z umetnimi in naravnimi prekrivnimi oziroma zastirnimi materiali (npr. ovčja volna, miskant, pirine pleve,…), s katerimi izboljšujemo tudi oskrbo gojenih zelenjadnic z vodo, hkrati varujemo tla pred vodno in vetrno erozijo in seveda onemogoča nepotrebno rast konkurenčnih plevelnih rastlin
• ­hkrati prekrita tla omogočajo ugodnejšo temperaturo tal, ko so tla pod naravnimi zastirkami poleti hladnejša in jeseni toplejša, kot v primeru brez prekrivanja
• prekrivanje gojenih zelenjadnic s prekrivkami (koprene oz. polipropilenske prekrivke)
• preusmeritev pridelave zelenjave v zavarovane prostore, rastlinjkai in tuneli različnih tipov in velikosti.
• velik poudarek dajemo oskrbi zelenjadnic z dušikom ter njegovi pravilni okoljski rabi. Z uporabo hitrih talnih nitratnih testov se pridelovalcu ponuja možnost, da ob pravilno odvzetem vzorcu tal v njih določi razpoložljive količine nitratnega in po želji tudi amonijskega dušika in da zelenjadnicam dodajamo le razliko do manjkajoče količine dušika glede na potrebo in stopnjo razvoja gojene zelenjadnice.
• Velika skrb je namenjena tlom in njihovi skrbni, pravočasni in tipu tal ter letnemu času primerni pripravi za kakovostno setev, sajenje in potem rast in razvoj gojenih vrst zelenjave.
• V ta namen uvajamo obdelave tal z manj posegi v tla, tako po globini, kot v času. Znotraj konzervirajoče ali ohranitvene obdelave tal so trije pomembni temelji: pester in raznolik kolobar, skrb za stalno pokritost tal in čim manj posegov v tla. Z navedenim pristopom bo do nedavnega uveljavljeno globoko prekopavanje tal (oranje in/ali lopatanje) prej izjema, kot pravilo. Spoznavamo prednosti in možnosti plitve, bolj minimalne obdelave tal, tudi v primeru uporabe sodobnih vrtnarskih strojev za pripravo gredic in grebenov, kjer lahko v nekaterih vrstah zelenjave (npr. solatnice, stročnice) vpeljemo bolj plitvo pripravljanje tal za setev oziroma sajenje zelenjadnic.
• Tla pred gnojenjem analiziramo z osnovno analizo tal (pH, kalij, fosfor in organska snov), izdelujemo gnojilne načrte in v skladu z njimi oskrbujemo rastline s potrebnimi hranili.
• Pomembna prilagoditev izzivom podnebnih sprememb je tudi celoletna pokritost tal v zelenjadarstvu z zeleno odejo ali izven sezone, če ne gre drugače z ostanki prej gojenih rastlin, vsaj v minimalnem deležu 30% pokrovnosti z žetvenimi ostanki.
• V pridelavi zelenjave vrstimo več terminov pridelave, bodisi iste zelenjavne vrste ali nasledimo predhodnico z novo vrsto, ki bo svoj pridelek dala v nadaljevanju sezone ali vegetacijskega leta. Po koncu pridelave zelenjave, najpogosteje preko zimskega časa, sledijo naknadni, strniščni posevki, ki so lahko neprezimni ali prezimni. Kot dosevke vključimo takšne rastlinske vrste, ki niso v botanični sorodnosti z gojenimi zelenjadnicami. Uporabljajo se mešanice rastlin za zelen pokrov oziroma zeleno gnojenje, ki vsebujejo npr. facelijo, abesinsko gizotijo, nekatere neprezimne metuljnice (perzijska in aleksandrijska detelja).
• Naknadni oz. strniščni posevki služijo pokritosti tal preko obdobja zime, če so prezimni, v vsakem primeru varujejo tla in vežejo hranila, namesto, da so podvržena izpiranju in izgubljanju hranil. Takšni posevki varujejo tla e pred vodno in pred vetrno erozijo in na koncu njihove rasti ponudijo zeleno maso za zadelavo v tla, ki izboljšuje vsebnost talne organske snovi, izboljša se rodovitnost tal in hkrati tako v tla vežemo veliko CO2 in ogljika ter prispevamo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov (TGP) v zrak.
• Načrt kolobarja je pester in čimbolj raznolik, vključujemo zelenjadnice v skladu s sodobnimi zahtevami po vključevanju čim večjega števila različnih zelenjavnih vrst v kolobar, s katerimi si pridelovalec omogoča pridelavo glavnih vrst zelenjave, poleg drugih, ki jih je mogoče najprej pridelati in po spravilu tudi prodati, bodisi v sveži ali predelani obliki. Tako sledimo cilju pridelovati zelenjavo v večjem delu koledarskega leta, ne le v času rastne dobe, ampak tudi v času izven obdobja vegetacije. Izkoriščamo podaljšanje sezone v zgodnjih spomladanskih, poznih jesenskih in zgodnjih zimskih dnevih. Če del pridelave primernih zelenjavnih vrst izvajamo tudi v ogretih ali neogretih rastlinjakih, je takšno podaljšanje časa in obsega pridelave zelenjave postalo pogosta pridelovalna praksa in prilagoditev spremenjenim podnebnim razmeram.

Kakšne so še možne prilagoditve na podnebne spremembe v zelenjadarstvu

Nekateri pokazatelji podnebnih in vremenskih sprememb v zadnjih letih več kot jasno nakazujejo najprej potrebo po nadaljevanjih prilagoditvah v tehnologijah pridelave zelenjave in na nek način zahtevajo spremembe v pridelavi zelenjave, če jo želimo v bodoče pridelovati s čim manj izpadov, tako v obsegu pridelkov, kot v kakovosti zelenjave. S posodobitvami in prilagoditvami v zelenjadarski pridelavi bomo preprečevali izgubo dohodkov profesionalnim pridelovalcem zelenjave, na drugi strani bo potrošniku omogočeno se oskrbovati s svežo, kakovostno in v Sloveniji, na Koroškem,  Kozjanskem in Obsotelju, v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini ter v Šaleški dolini in drugod po območju KGZS - Zavodu CE pridelano zelenjavo. Glede na meteorološke podatke, ki jih zbira Agencija RS za okolje (temperatura zraka in tal, količina padavin, dolžina rastne dobe in izhlapevanje talne vlage) bomo v pridelavi zelenjave v prihodnje nadaljevali s prilagajanji v tehnologijah pridelave vseh vrst zelenjave. Vsekakor bodo prilagoditve temeljile na prilagoditvah lokalnim vremenskim pogojem, izkoriščanju podaljšane vegetacijske dobe praktično na vseh območjih po Sloveniji (od 7 do 15 dni), večjem poudarku pri načinih obdelave tal pred in v času pridelovalne sezone ter uporabi načinov obdelave tal, s katerimi bomo zmanjševali nepotrebne izgube talne vlage in nadaljevali z uporabo naravnih in umetnih zastirnih folij. Izkoriščanje možnosti izven sezonske pridelave mora postati ena od poglavitnih prilagoditev na spremembe podnebja, da bomo  zelenjave pridelovali v rastlinjakih  tudi v času pred in po zaključku vegetacijske dobe, to je pozno pozimi in zgodaj spomladi ter pozno jeseni in zgodaj v začetku zime.

Posebna skrb bo v prihodnje morala biti namenjena tudi oskrbi z vodo. Veliko je še neizkoriščenih možnostih ohranjanja in zadrževanjih padavinske vode (kapnica) pri posameznih pridelovalcih. Naprava zalogovnikov, bazenov, lagun ali shranjevanje  vode za namakanje v velikih balonih, kot je to že pogosta praksa drugod po Evropi. Zato bomo morali nadaljevati z zbiranje uporabnih informacij s strani kmetijske stroke (tudi kmetijskih svetovalcev), kot pri prenosu primerov dobrih praks in izkušenj iz tujine v naše pridelovalne razmere. V prispevku sem navedel poglavitne posledice podnebnih sprememb za zelenjadarstvo,  prikazal sem nekatere že vpeljane prilagoditve tehnologij v pridelavi zelenjave v Sloveniji na splošno. Vse zapisano in navedeno jasno nakazuje potrebo po nadaljnjih prilagoditvah in  spremembah ter posodobitvah tudi na nivoju lokalne pridelave zelenjadnic z namenom še naprej jo pridelovati, s ciljem najvišje možne kakovosti in za oskrbo na lokalnih trgih širom Slovenije in tudi na celotnem območju KGZS - Zavoda CE, kjer postaja ponudba sveže pridelane zelenjave lokalnih pridelovalcev med potrošniki vse bolj cenjena in spoštovana.

Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr.  

svetovalec specialist II