Praha, Foto: Barbara Kralj

V letošnjem letu se v pogojenosti v sklopu DKOP 8 umika zahteva, pri kateri so morale kmetije z več kot 10 ha njivskih površin zagotoviti najmanj  4% neproizvodnih površin na njivah. V sklopu intervencije SOPO (sheme za podnebje in okolje) pa se je uvedla nova shema – Neproizvodne površine in elementi (NPE). V omenjeno shemo se kmetje vključijo prostovoljno in se izvaja le na ornih površinah oz. grafičnih enotah krajinskih značilnosti z vrsto rabe mejica.

Ključne besede: praha, varovalni pas, vzdrževanje mejic, vzpostavitev novih mejic

Shema NPE zajema 4 kmetijske prakse:

-          Praha (NPE_PRAHA)

-          Varovalni pas (NPE_VAR)

-          Vzdrževanje mejic (NPE_VZD)

-          Vzpostavljanje novih mejic (NPE_NOV)

Vključeni v shemo bodo morali zagotoviti neproizvodne površine in elemente na 4% ornih površin kmetije, kar pa bodo lahko zagotovili z izvajanjem ene ali več zgoraj naštetih praks.

1. Kmetijska praksa - PRAHA

Vključeni v kmetijsko prakso praha bodo morali v obdobju 1.2 do 31.7 tekočega leta zagotoviti njivske površine, ki v tem obdobju niso namenjene pridelavi hrane ali krme. V tem obdobju se na vključenih površinah ne sme uporabljati FFS, prav tako je prepovedano gnojenje. Najmanjša strnjena površina za izvajanje prahe je 0,1 ha, za uveljavljanje te kmetijske prakse pa mora biti vključenih najmanj 0,3 ha površin. Kmetje lahko zagotovijo praho v obliki »črne« prahe, ki mora biti vzdrževana na način, da se pleveli ne širijo oziroma semenijo ali pa v obliki »zelene« prahe, kjer pride v poštev zgolj pokritost njivske površine s travo ali travno deteljno mešanico. V primeru »zelene« prahe mora biti setev trav oz. TDM izvedena v letu pred oddajo zahtevka, prav tako setev ni smela biti izvedena za namen sheme NPP (naknadni posevki in podsevki) ali sheme ZEL (ozelenitev ornih površin preko zime). Na teh površinah so vsa kmetijska dela, vključno s pašo, v obdobju od 1. februarja do 31. julija prepovedana.

2. Kmetijska praksa -VAROVALNI PASOVI

Kmetijsko prakso varovalni pasovi lahko uveljavljajo kmetije, ki morajo zagotoviti v sklopu pogojenosti varovalne pasove ob vodah I. in II. reda in jarkih širših od dveh metrov. Na varovalnih pasovih je prepovedano gnojenje, oranje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev.  Kmetje, ki se vključijo v shemo varovalni pas morajo vzpostaviti cvetoči pas s setvijo mešanic vsaj dveh kmetijskih rastlin, ki se v skladu s pogojenostjo -DKOP 4 lahko pojavijo na območju varovalnih pasov. Rastline, ki pridejo v poštev so: trave, deteljnotravne mešanice, detelja, lucerna, aleksandrijska detelja, perzijska detelja, inkarnatka ter navadna nokota. Do 1. junija mora biti zagotovljen zeleni pokrov in cvetenje v obveznem obdobju. Cvetoči pas ne sme biti košen ali mulčen ali valjan vsaj do 31. julija tekočega leta. Kmetje, ki bodo želeli uveljavljati opisano kmetijsko prakso bodo morali v Zbirni vlogi izrisati poljino oziroma poljine.

Pri čemer je najmanjša površina za izvajanje varovalnih pasov 0,01 ha znotraj posamezne kmetijske parcele, skupno pa mora v shemo na kmetiji biti vključenih najmanj 0,1 ha površine cvetočega pasu.

3.       Kmetijska praksa – VZDRŽEVANJE MEJIC

Kmetijska praksa se lahko izvaja le na območjih mejic, ki so zajete v evidencah SOPO VZDRŽEVANJE MEJIC. Vključeni kmetje v to prakso bodo morali vzdrževati mejice z obrezovanjem na način, da je bodo zagotovili razvito podrastje v mejicah, da se mejice pri obrezovanju ne poškodujejo in da se pri tem ne prekine njihova zvezanost ter, da se obrezovanje izvaja na celem KRZ. Pri tem opozarjamo še na definicijo mejice, torej mejica je vsaj 10 m dolga in pri krošnji največ 20 m široka, s površino najmanj 25m², strnjena, samostojna, neprekinjena linija  ter pretežno porasla z leseno vegetacijo, ki se ne uporablja v proizvodnje namene. Lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim zidom, posameznimi deli ali pa so lahko tudi brez lesene vegetacije in porasli z zelmi.

4.       Kmetijska praksa – VZPOSTAVLJANJE NOVIH MEJIC

Kmetijska praksa vzpostavljanje novih mejic se lahko izvaja le na območju SOPO nove mejice. Kot KRZ se štejejo le mejice. Kot lesena vegetacija se štejejo avtohtone lesene rastlinske vrste določene v Odredbi o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev, pri čemer sadno drevje v mejici ne sme prevladovati. Pridobivanje sadilnega materiala iz narave ni dovoljeno. V dolžini dveh metrov je potrebno zasaditi najmanj eno avtohtono leseno rastlinsko vrsto. V letu 2025 bodo kot novo vzpostavljene mejice v poštev prišle mejice vzpostavljene od 1. septembra 2024 do vključno 15. maja 2025. V nadaljnjih letih pa se bo upoštevalo obdobje od 16. maja preteklega leta do 15. maja tekočega leta. Kmetje vključeni v to kmetijsko prakso bodo morali do 25.maja tekočega leta preko aplikacije Fotosopotnik predložiti najmanj dve geolocirani fotografiji vzpostavljene mejice, posneti na začetku in koncu mejice. Agencija bo prejete fotografije posredovala ministrstvo, ki bo potem izrisalo novo mejico v evidenco krajinskih značilnosti. Kmetje lahko oddajo zahtevek v Zbirni vlogi za vzpostavljanje novih mejic po izrisu mejice v evidenco in priložiti ustreznih dokazil (račun o nakupu in deklaracija avtohtonih lesnih vrst). V letu po oddaji zahtevka za novo vzpostavljeno mejico se lahko uveljavlja zahtevek za vzdrževanje mejic. Novo nastalih mejic se ne sme odstraniti v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti podporo, ki jo je pridobil za ta namen.