foto: Dominik Pečovnik

Konec meseca junija se bo iztekel EIP projekt (Evropsko Inovativno Partnerstvo) z naslovom »Reja različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti'', ki smo ga zastavili z namenom, da bi proučili možnosti za prirejo jagnjetine visoke kakovosti različnih pasem in križanj ovc, ki jih redimo v Sloveniji.

Ključne besede: eip projekt, drobnica, reja pasem, meso drobnice

Vodilni partner projekta je bila Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, ki je prevzela koordinacijo in vodenje projekta, raziskovalni in izobraževalni del ter večji del razširjanja rezultatov in prenosa znanja. Sodelovali so še drugi pomembni partnerji, kot je KGZS Zavod Celje, za področje svetovanja in reševanja problematike na terenu, manjša klavnica, samostojni podjetnik s področja stikov z javnostjo, VSŠ Bled in sedem kmetijskih gospodarstev, ki redijo različne pasme drobnice za prirejo mesa.

Zastavljeni cilji projekta so bili:

• Razvoj izboljšane in trajnostno naravnane tehnologije reje drobnice, ki bi omogočil prirejo čimbolj izenačenih klavnih trupov drobnice v Sloveniji
• Razvoj konfekcioniranja klavnih trupov drobnice in predelava
• Ozaveščanje potrošnikov preko promocije mesa drobnice
• Razvoj direktne prodaje končnemu potrošniku in gostincem
• Izmenjava izkušenj v zvezi s tehnologijo reje in trženjem ter skupna izobraževanja

Izvedene so bile številne delavnice za udeležence projekta, na katerih smo pridobili nova znanja s področja prehrane drobnice, tehnologije reje, postopanja s klavnimi trupi, pripravo in predelavo mesa, o različnih možnostih trženja in tudi s področja ekonomike reje drobnice.

V preizkusih tehnologij, ki smo jih izvedli v okviru EIP, smo ugotovili:

1. Z dokrmljevanjem jagnjet lahko bistveno izboljšamo priraste od rojstva do zakola.
2. Dopitana jagnjeta imajo boljšo klavnost, njihovi klavni trupi so bolj primerni za konfekcioniranje.
3. Pri dokrmljevanju s komercialnimi krmili so prirasti boljši kot pri dokrmljevanju z žitno mešanico.
4. Križanci z mesnimi pasmami (texel in dorper) dosegajo večje priraste, imajo boljšo klavnost in so manj zamaščeni od jagnjet v čisti pasmi.
5. Dobre priraste lahko ob dobri osnovni krmi in dokrmljevanju dosežemo tudi s pitanjem jagnjet jezersko - solčavske in oplemenjene jezersko – solčavske pasme.
6. Moška jagnjeta imajo večje priraste od ženskih jagnjet, slednja se hitreje zamastijo, a imajo boljšo klavnost.
7. Za ženska jagnjeta priporočamo zakol pri nekoliko manjši telesni masi v primerjavi z moškimi jagnjeti
8. Meso pašnih jagnjet vsebuje več zdravju koristnih maščobnih kislin kot meso jagnjet pitanih v hlevu.
9. Dokrmljevanje z žiti se odraža v ugodnejšem razmerju n-6/n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin kot dokrmljevanje s krmilom.
10. Priporočljivo je zgodnejše odstavljanje jagnjet (pri starosti od 7 do 11 tednov), saj izkoristimo obdobje hitre rasti jagnjet, jagnjeta hitreje priraščajo, meso je odlične kakovosti, ovce pa lahko prej pripustimo. Tako skrajšamo dobo med jagnjitvama in priredimo večje število jagnjet na ovco na leto, kar pa je ključnega pomena za gospodarnost reje.
11. V ekološki reji je dokrmljevanje jagnjet po volji upravičeno le ob doseganju primerne cene jagnjetine.

Predvsem v zadnjem letu projekta smo organizirali številna predavanja za člane društev rejcev drobnice po vsej Slovenji, na katerih smo rejcem predstavili pridobljene rezultate. Izdelanih je bilo tudi več brošur z bogato vsebino in slikovnim materialom, ki smo ga pridobili na izvedenih delavnicah in bodo v pomoč pri izobraževanju rejcev. Vsebine brošur, odlomek iz oddaje Ljudje in zemlja ter kratek izobraževalni film z navodili razseka klavnega trupa si lahko pogledate na spletni povezavi: https://www.drobnica.si/projekti/tehnoloska-navodilabrosurefilm/.

Ob zaključku projekta lahko rečemo, da smo pridobili mnogo dragocenih rezultatov in izkušenj, porajale pa so se nam tudi mnoge ideje, kako izboljšati tehnologijo reje, ki bo tudi cenovno vzdržna. V Sloveniji predstavlja veliko težavo pri organizaciji odkupa jagnjet njihova neizenačena kakovost. Na podlagi rezultatov preizkusov različnih tehnologij reje drobnice smo pripravili priporočila za izboljšanje tehnologij reje, kot so uporaba gospodarskega križanja, uvedba zgodnejše odstavitve, dokrmljevanje odstavljenih jagnjet na paši in/ali v hlevu in priporočila za dopolnitev obrokov tako na paši, kot v hlevu. Le v primeru razširjene rabe izboljšanih tehnologij reje lahko rejci ponudijo izenačena jagnjeta za zakol tudi v večjih količinah. Povečanje ponudbe kakovostnih jagnjet pa je pogoj za dolgoročno sodelovanje s klavnicami, le te pa naprej s trgovinami in drugimi končnimi porabniki. Naša želja je, da v enem od naslednjih projektov izoblikujemo blagovno znamko za meso drobnice vrhunske kakovosti in tako pripomoremo k večji prepoznavnosti in porabi tovrstnega mesa.

Mag. Marjeta Ženko, dipl. inž. zoot. KGZS Zavod Celje, viš. pred. dr. Angela Cividini, vodja projekta, UL BF