Spomladi na paši foto: Helena Prepadnik

V kratkem strokovnem nasvetu vam Helena Prepadnik, specialistka za prehrano živali pri KGZS - Zavodu CE svetuje o krmljenju goveda z zeleno krmo ali pašo in prehodu na poletni krmni obrok.    

Ključne besede: Paša, zelena krma, govedo, postopen prehod

V mesecu aprilu, glede na rastne razmere in prirasta trave na marsikateri kmetiji pričenjajo  s prehodom na krmljenje goveda z zeleno krmo ali pašo. V prispevku želim opozoriti na nekatere probleme, s katerimi se ob tem srečujemo.

Zimsko krmljenje krav molznic, visoko brejih krav in telic traja pri nas približno pol leta. Prehod iz zimskega krmljenja na poletni obrok, ki je bolj raznolik, je potrebno opraviti postopoma.

V mladi, sveži zeleni krmi je do šestkrat več vode, več je beljakovin in premalo strukturnosti v primerjavi z zimskim obrokom. Mikroorganizmi v vampu se na novo vrsto krme le počasi privajajo, zato opravljamo prehod postopoma, traja naj dva do tri tedne.

Ob krmljenju z mlado travo (paši) se srečujemo z neizogibnim viškom beljakovin in premalo strukturnosti. V prvi fazi pride trava v vamp, ki je od zimskega obroka še poln surove vlaknine in je zato izkoristek zelo dober. Kmalu pa se vamp izprazni in zmanjka čvrste vsebine (balasta) za delovanje mikroorganizmov. Obrok je zato nujno potrebno izravnati. Koruzna silaža in seno sta primerni obliki krme, ki absorbirata veliko vsebnost vode iz zelene krme, izravnavata energijsko - beljakovinsko razmerje v obroku in zagotavljata primernejšo strukturo obroka.

Marsikdaj mislimo, da lahko probleme poletne prehrane rešujemo že z dokrmljevanjem 1-2 kg slabega sena ali slame. Strukturnost obroka  res popravimo, energetsko pa obroka ne izravnamo. Energetska vrednost slabega sena je zelo nizka. Obrok s slabim senom ali slamo je primeren le za krave z nižjo mlečnostjo (10 - 12 l mleka).

Zakaj je torej potreben postopen prehod iz zimskega obroka na krmljenje z zeleno krmo?

• Prehiter prehod na zeleno krmo močno zniža tvorbo ocetne kisline v vampu, posledica tega pa je padec mlečne tolče
• Zaradi veliko vode v travi je blato krav mehko, pogosti so driski podobni pojavi, vse to povzroči izpiranje nekaterih elementov iz prebavnega traka. Posledica so lahko problemi z zdravjem, reprodukcijo, upade lahko količina mleka.
• Če ob krmljenju z zeleno krmo krmimo še koncentrate, se strukturnost obroka zelo poslabša, pride lahko do acidoze - zakisanosti vampa.

Prehod na poletni obrok naj bi izgledal takole:

• Če se bodo živali pasle, prve dni pasemo le eno do dve uri dnevno ob polnem zimskem obroku in nato čas paše postopoma podaljšujemo
• K zeleni krmi vedno dodajamo še strukturno krmo: seno, uvelo travno silažo ali slamo
• Zelo primeren je dodatek koruzne silaže, s katero vnašamo v obrok tudi potrebno energijo
• Zaradi pomanjkanja natrija v zeleni krmi kravam dodajamo dnevno tudi do 50 g soli; primerno je tudi, da imajo živali prost dostop do lizalnih kamnov
• Beljakovinsko krmilo (močno krmo) moramo prilagoditi poletnemu obroku.

Pomladanski prehod na zeleno krmo je povezan tudi s pašniško tetanijo. To je presnovna bolezen, ki se pojavlja na intenzivnejših kmetijah. Občutljive so zlasti starejše krave molznice. Vzrok zanjo je v pomanjkanju magnezija. Absorbcija magnezija je zmanjšana zaradi velike vsebnosti kalija in beljakovin v zeleni krmi.

V praksi velja, da boljša kot je zimska krma, lažji je prehod na poletni obrok. Če so bile krave pozimi primerno oskrbovane in opravimo prehod na poletni obrok postopoma, se izognemo motnjam ob prehodu, preprečimo padec mlečne tolšče, količina namolženega mleka po kravi pa se celo rahlo poveča.

mag. Helena PREPADNIK, univ. dipl. inž. zoot.