Rezultat naložbe je sodoben hlev za pitanje puranov s kapaciteto 5.900 puranov v turnusu, ki prispeva k povečanju prihodka na kmetiji in samooskrbi s puranjim mesom. Hkrati naložba prispeva tudi k horizontalnim ciljem: okolje in podnebne spremembe.

Ključne besede: primer dobre prakse, PRP 2014-2020

Naziv naložbe/projekta/podpore

Novogradnja hleva za pitanje puranov, dva stolpna silosa in zbiralnik za vodo

Prejemnik sredstev:

Januš Juhart

Orla vas 16, 3314 Braslovče

031 515 863

janus.juhart@gmail.com

Trajanje projekta oz. obdobje vključenosti v ukrep/podukrep 4.1:

12.07.2017-26.10.2017

Januš Juhart je januarja 2017 postal nosilec kmetije, lastniško je kmetijo prevzel aprila. Še istega leta je prejel tudi pozitivno odločbo na podukrepu 6.1. Sredstva iz tega ukrepa bo vložil v nakup mehanizacije, ureditev dvorišča in IKT.

Po izobrazbi je dipl. inž. živ., zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že od leta 2013.

Kmetija leži v osrčju Spodnje Savinjske doline. Obdelujejo 28 ha kmetijskih zemljišč, od tega malo manj kot 22 ha njiv in dobrih 6 ha travnikov, na katerih pridelajo krmo za pitanje govedi in rejo plemenskih svinj. Letno spitajo 90 govejih pitancev, vzredijo od 180 do 200  pujskov ter storitveno spitajo 2 turnusa po 4.400 puranov za Perutnino Ptuj, z naložbo pa še dodatnih 5.900.

Na kmetiji živita dve generaciji. Janušu pri kmetovanju pomagajo še oče, mati in partnerka, s katero imata 3 otroke.

Za naložbo v nov hlev za pitanje puranov se je Januš odločil zaradi zanesljivosti in perspektivnosti trga (interesa Perutnine Ptuj).

Predmet naložbe je bila:

• - novogradnja hleva za rejo 5.900 puranov v turnusu,
• - nakup in montaža opreme za uhlevitev in krmljenje za 5.900 živali,
• - nakup in montaža 2 stolpnih silosov iz umetne mase po 20 m3 za skladiščenje krmil,
• - izgradnja zbiralnika za meteorno vodo kapacitete 22 m3 .

Naložba je primer dobre prakse, ki jo je v izjemno kratkem času izvedel mladi prevzemnik v panogi, ki ni pogosto zastopana na naših kmetijah.

Za naložbo se je Januš odločil zaradi povpraševanja na trgu, saj se le malo kmetij ukvarja s pitanjem puranov.

Namen naložbe je povečati kapacitete za rejo puranov iz 4.400 puranov na 10.300 puranov v turnusu, kar bo prispevalo k povečanju prihodka na kmetiji in povečani samooskrbi s puranjim mesom v Sloveniji.

Poleg tega naložba prispeva k horizontalnim ciljem:

• betonski zbiralnik za meteorne vode, ki jo uporabljajo kot tehnološko vodo, predvsem za pranje, prispeva k horizontalnemu cilju »okolje«.
• k horizontalnemu cilju »podnebne spremembe« prispeva  tako, da hlev za pitanje puranov ogreva s pečjo na sekance.

Cilji kmetije so:

• ohraniti pitanje govedi in rejo plemenskih svinj ter prodajo pujskov v sedanjem obsegu,
• povečati kapacitete za pitanje puranov zaradi perspektivnosti dejavnosti,
• povečati prihodek na kmetiji in s tem zagotoviti socialno varnost mladi družini,
• prispevati k ohranjanju okolja z uporabo meteorne vode in ogrevanjem na obnovljive vire – sekance.

Glavna aktivnost po izdelavi projektne dokumentacije in pridobitvi dovoljenj je bila izgradnja hleva in nakup opreme za pitanje puranov, nakup in postavitev dveh plastičnih silosov in izgradnja betonskega zbiralnika za vodo. Gradnjo je bilo potrebno ves čas spremljati in se usklajevati z izvajalci in dobavitelji. Po zaključku naložbe pa je bilo potrebno pripraviti vse potrebno za vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja in hkrati za vlogo za izplačilo nepovratnih sredstev naložbe pa je bilo potrebno pripraviti vse potrebno za vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja in hkrati za vlogo za izplačilo nepovratnih sredstev.

Rezultat naložbe je sodoben hlev za pitanje puranov s kapaciteto 5.900 puranov v turnusu, ki prispeva k povečanju prihodka na kmetiji in samooskrbi s puranjim mesom. Hkrati naložba prispeva tudi k horizontalnim ciljem: okolje in podnebne spremembe.

Pridobljene izkušnje pri izvajanju projekta: pri projektu sem se naučil sklepanja kompromisov, znanje pri pridobivanju vse potrebne dokumentacije, mi bo vsekakor prišlo prav v nadaljnjih projektih. Naučil sem se tudi ustreznega izrazoslovja, kar je ključno za komunikacijo z uradniki, birokrati, gradbinci, obrtniki in nadzorniki. Potem fleksibilnost, saj so se tekom gradnje vsakodnevno pojavljala dodatna vprašanja in težave, na katera je bilo potrebno hitro odreagirati in jih rešiti. Na koncu pa železna volja in jekleni živci, saj sem se vseskozi, ob veliki podpori družine in staršev, držal vodila, »kjer je volja tam je pot«.

 Pripravila:

Mojca Krivec