Foto: Rok Samec

V zadnjih dvajsetih letih se je na kmetijah uveljavilo baliranje kot ena izmed možnosti konzerviranja travne silaže. Gre za zelo praktičen postopek, še posebej v času nestabilnega vremena, ali ko nimamo dovolj delovne sile in si želimo še pred dežjem (deževnim obdobjem) pridelati kakovostno travno silažo. Pri uporabi silažnih bal nastaja velika količina odpadne folije, ki vedno bolj predstavlja težavo z vidika odpadka oz. ponovne uporabe – recikliranja V sklopu projekta Inovativni pristopi kmetovanja za ohranjanje narave smo spremljali kmetijo Hrastnik, ki se ukvarja s prirejo in predelavo mleka brez silažnih bal.

Ključne besede: LAS projekt, odpadna folija, prireja mleka, analize

V zadnjih dvajsetih letih se je na kmetijah uveljavilo baliranje kot ena izmed možnosti konzerviranja travne silaže. Gre za zelo praktičen postopek, še posebej v času nestabilnega vremena, ali ko nimamo dovolj delovne sile in si želimo še pred dežjem (deževnim obdobjem) pridelati kakovostno travno silažo. Pri uporabi silažnih bal nastaja velika količina odpadne folije, ki vedno bolj predstavlja težavo z vidika odpadka oz. ponovne uporabe – recikliranja. Poleg omenjenega pa je potrebno za oddajo folije v nekaterih zbirnih centrih že plačati. Pri tem velja omeniti, da je potrebno odpadno folijo obvezno oddati v zbirni center za ravnanje z odpadki.

V sklopu projekta Inovativni pristopi kmetovanja za ohranjanje narave smo spremljali kmetijo Hrastnik, ki se ukvarja s prirejo in predelavo mleka brez silažnih bal. Na kmetiji tako nimajo težav z odpadno folijo, saj se poslužujejo sušenja bal s pomočjo ventilatorja na hladen zrak, z možnostjo vključevanja plinskega gorilnika na topel zrak. Od sredine aprila, pa do novembra (v kolikor vremenske razmere to omogočajo) govedo pasejo na bližnjih travnikih. Poleg mrve in paše živali dnevno dobijo še močno krmo in mineralno vitaminski dodatek.

Pred izvedbo optimizacije obroka so bili v analizo poslani različni vzorci mrve in paše. Rezultati analiz mrve sušene na dosuševalni napravi kažejo, da je potrebno košnjo opraviti v času latenja vodilnih trav. V izogib onesnaženosti krme s peskom ali zemljo se priporoča košnjo na višini 8 cm. Pri dosuševanju oz. skladiščenju valjastih bal je potrebno paziti na ustrezno vlažnost bal – pod 13 % vlage. Rezultati analize paše na trajnem travinju kažejo, da bi bilo potrebno pašo izvajati prej, pri višini od 15 do 20 cm. V vzorcu je bilo zaznati visoke vsebnosti kalija, ki lahko povzročijo pojav plodnostnih motenj. Takšna paša je primerna za nekoliko manj intenzivne kategorije živali. Paša na sejanem travinju je bila pričakovano zelo dobro ocenjena glede prebavljivosti in energije. Podobno kot pri vzorcu paše iz naravnega travinja, je bila zaznana visoka vsebnost kalija, zato se priporoča uporaba mineralnih gnojil brez kalija. Na pašniku naj bodo prehodi iz čredinke v čredinko usklajeni z rastjo travne ruše, živali naj pridejo vedno na enako kvalitetno travno rušo. Po obhodu iz čredinke je potrebno obvezno opraviti čistilno košnjo.

Kmetija, ki se odloča, da bo namesto silažnih bal pridelala senene bale in jih do sušila na sušilni napravi, mora najprej preveriti, katere investicije mora izvesti za takšen prehod pri pridelavi krme in v kakšni višini. Najprej je potrebno preveriti, ali kmetija razpolaga s primernim objektom za postavitev sušilnice za bale. Če kmetija nima primernega objekta za postavitev opreme za sušenje bal, je potrebno izvesti investicijo v gradnjo novega objekta. Visok strošek pa predstavlja tudi nakup opreme za dosuševanje bal in nakup peči za ogrevanje zraka, če bodo bale sušili na topel zrak.

Pri načrtovanju prehoda je potrebno preveriti in pregledati tudi trenutno stanje površin na katerih bomo pridelovali mrvo, da lahko načrtujemo kapaciteto sušilne naprave za bale.

Poleg investicijskih stroškov, ki jih imamo pri prehodu iz pridelave silažnih bal na pridelavo senenih bal je potrebno preveriti tudi stroške, ki nastanejo pri samem sušenju bal.

Pri prehodu na rejo krav molznic brez silažnih bal, kmetija ne bo znižala stroškov pridelave krme, temveč bo povečala kakovost in prodajno vrednost mleka.

Podrobnejši rezultati opravljenih analiz in ugotovitev so bili predstavljeni kmetom na občnem zboru Govedorejskega društva Laško-Radeče, ki je bil 2. aprila 2022, na turistični kmetiji Salobir.

Pripravil: Rok Samec, mag. kmet.

Svetovalec specialist za živinorejo