vir: splet

Jesen je čas za sajenje sadnega drevja. Če so letošnje ujme poškodovale in podrle sadna drevesa v travniških sadovnjakih, je sedaj čas za njihovo obnovo in sajenje novih sadnih dreves. Pri sajenju je dobro upoštevati pravila za sajenje, da nam bodo posajena in dobro oskrbovana drevesa dajala dolga leta svoje plodove in nas tudi na druge načine razveseljevala.    

Ključne besede: Sajenje sadnega drevja, sadilna jama, založno gnojenje

Pri nas je sajenje sadnega drevja vezano na čas, ko s sadnih sadik odpade listje- torej na jesen. Sadike v loncih lahko presajamo tudi olistane. Spomladi, ko se dan daljša in se narava ogreje, moramo s sajenjem zelo pohiteti, saj nam lahko rastline pobegnejo s prebujanjem. Pozno sajenje spomladi ni priporočljivo, saj že zelena rastlina po presajanju bistveno slabše raste in je bolj dovzetna za razne bolezni in škodljivce. Bolj se tudi izrazi negativni vpliv suše in moramo sadike večkrat in redno zalivati. Prednost ima torej jesensko sajenje, ker se rastline do pomladi ukoreninijo in zaživijo.

Sadnih podlag poznamo več vrst. Med seboj jih ločujemo glede na bujnost, kako močne korenine tvorijo, kako veliko drevo bo zraslo in koliko življenjskega prostora bo zasedlo v rodnem obdobju. Življenjski prostor je določen z premerom in višino krošnje. Z obrezovanjem lahko le delno popravljamo obseg in višino drevesa, osnova je podlaga. Da ohranimo vse te lastnosti skozi celotno življenjsko obdobje sadnega drevja, je pomembno, da sadiko pravilno posadimo.  

Sadilno jamo pripravimo mesec dni preden vanjo posadimo drevo, da se jama prezrači. Priporočena je pravokotna ali kvadratna oblika jame, da imajo korenine dovolj prostora za rast. Stranice jame naj bodo dolge minimalno 50 do 60 cm in globina jame okoli 40 cm. Pri bujnih podlagah- sejancih je priporočena velikost jame do 1m x 1m ali celo nekoliko več. Od velikosti izkopane jame sta odvisna nadaljnja rast in razvoj korenin. Če je jama dovolj velika, se korenine normalno razraščajo in drevo lepo raste.

Pri kopanju jame mečemo zgornjo plast zemlje (živica) do globine 20 cm na eno stran, medtem ko drugo, spodnjo plast zemlje (mrtvica) mečemo na drugo stran jame. 2 do 3 tedne pred nameravanim sajenjem jamo zasujemo in hkrati založno pognojimo s hranilnim kompostom in ustreznim odmerkom hranil fosforja in kalija. Le tega razdelimo na tri dele. 1/3 mineralnega gnojila potrosimo po dnu jame in jo prelopatamo. Kup zemlje, ki je bil izkopan iz zgornjega dela jame, pomešamo z 1/3 predvidene količine PK mineralnega gnojila in polovico pripravljenega komposta. S to mešanico zasujemo dno jame, ki smo jo predhodno že prelopatili in založno pognojili. Kup zemlje, ki smo ga izkopali iz globljega dela jame, premešamo s preostalo 1/3 PK mineralnega gnojila in kompostom ter jamo zasujemo do roba. V dveh do treh tednih se bo zemlja v jami sesedla. Za eno jamo običajno potrebujemo 1,5 do 2 kg PK mineralnega gnojila v razmerju P:K 20:20, 14:9, 17:17 ipd. Lahko pa odnesemo vzorec tal v laboratorijsko analizo in gnojimo na podlagi rezultatov analize.

Pred sajenjem v jamo zabijemo impregnirano leseno oporo za drevo, ki naj bo dovolj dolga in debela, da bo drevesu nekaj let dajala oporo. V že pripravljeno jamo (izkopano, zasuto, opremljeno z mrežo proti voluharju in s kolom) navozimo kompost ( cca 10 kg na jamo). Nanj postavimo namočeno in obrezano sadiko tako, da ji korenine lepo enakomerno razporedimo na vse strani in zagrnemo z mešanico komposta in zemlje. Med zagrinjanjem sadiko potresemo, da zemlja zapolni vsa prazna mesta med koreninami. Nato namečemo še dodatno plast zemlje in jo z nogo dobro potlačimo, da se zemlja in korenine sprimejo in da ni praznih mest. Kol naj bo na južni strani sadike in do 10 cm stran od sadike. Vsaki sadiki dodamo še uležan hlevski gnoj ali kompost, ki ga razporedimo po obodu jame. Med koreninami in hlevskim gnojem mora biti vsaj 5 cm debela plast zemlje, da hlevski gnoj ne pride v stik s koreninami. Hlevski gnoj nato prekrijemo še s preostalo zemljo in kolobar okoli debla uredimo tako, da rahlo visi proti sredini debla. Po vsakem kolobarju na koncu potresemo še 10 do 20 dkg dušičnega gnojila KAN 27%. Če je zemlja suha, moramo drevesa po sajenju dobro zaliti, kar je še posebej pomembno, če sadimo spomladi.

Saditi ne smemo pregloboko, da se žlahtni del sadike- sorta cepljena na podlago ne osamosvoji in vraste v zemljo.  Pri pravilno posajenem drevesu gleda podlaga vsaj 15 do 20 centimetrov iz zemlje. Sadike gojene v loncih posadimo na globino tal kot znaša višina koreninske grude ali največ 2 cm globlje.

Pravila pri sajenju sadnega drevja je vredno upoštevati, da nam bodo pravilno posajena in dobro oskrbovana drevesa dajala dolga leta svoje plodove in nas tudi na druge načine razveseljevala.    

Pripravila: Lidija Diklič