Kurjenje brežine, foto: T. Pevec

Travniki v letošnjem letu kažejo zelo različno sliko-od rjavih pa vse do zelenih, ki jih bomo že kmalu kosili. Pri pripravi travinja na novo rast, se moramo zavedati, da je najslabši način priprave travne ruše požiganje.

Ključne besede: Travinje, kurjenje

SPOMLADANSKA PRIPRAVA TRAVINJA BREZ KURJENJA

Travniki v letošnjem letu kažejo zelo različno sliko-od rjavih pa vse do zelenih, ki jih bomo že kmalu kosili - odvisno od tehnologije pridelovanja in naravnih pogojev.

Da bomo pospravili čim boljšo krmo moramo misliti na to že spomladi, še bolje pa že v jeseni.

Najslabši način priprave travne ruše je požiganje. Res je, da požigamo na nabrežinah, ob robovih, kjer nismo mogli pokositi s strojem oziroma tam kjer raste slabše kvalitetna travna ruša. Požiganje stare, suhe travne ruše je lahko zelo nevarno početje. S tem, ko zažgemo travno rušo uničimo pod njo živeče mikroorganizme, glive in tudi večje prebivalce zemlje, ki živijo v njej. Poleg živega sveta, ki ga uničimo v zmelji, pa lahko naredimo škodo tudi nad njo. Lahko pride do nekontroliranega požara, ki se razširi v gozd in kar je še slabše na stanovanjska in gospodarska poslopja. Suha trava zelo hitro zagori in ob vetru, ki ga je vedno več, se ogenj nekontrolirano razširi.

S požiganjem ne pridobimo nič. Res, da zgleda kot, da travna ruša na požgani površini hitreje ozeleni, vendar se je potrebno zavedati, da je ta ozelenitev posledica vročine in nam na tej površini zopet zrastejo nekvalitetne rastline, ki jih živali ne bodo pojedle in bodo zopet v jeseni ostale ne pokošene in ne popasene in bomo zopet uporabili ogenj za njihovo odstranjevanje. In tako je krog večnega kurjenja zaključen.

Zato v jesenskem času priporočamo košnjo, mulčenje teh površin, da bodo spomladi lažje zrastle bolj kvalitetne rastline

Zatorej NE zažigajmo stare travne ruše.

mag. Tatjana PEVEC