Foto: Iris Škerbot - posevke žit so ta teden preletavale listne uši

Večina posevkov žit na našem območju je v začetku meseca maja v dobrem zdravstvenem stanju. Na posameznih lokacijah smo zabeležili odložena jajčeca žitnega strgača in prve izlegle ličinke, opažamo pa tudi kolonije listnih uši.

Ključne besede: Žito, bolezni, škodljivci, zatiranje

Okužbe s temi glivami se občutno povečajo še v primeru, da žito poleže. V času cvetenja zoper te povzročitelje zato uporabimo pripravke, registrirane za zatiranje fuzarijskih gliv.

V naslednjih dneh in tednih spremljajmo pojav in širjenje rdečega žitnega strgača (Oulema melanopus) in listnih uši (Aphididae)

Na posameznih lokacijah smo lahko že v marcu opazili posamezne odrasle osebke žitnega strgača, ki so  prilezli iz zimskih prezimovališč in se nastavljali toplim sončnim žarkom. V toplih dneh so objedali liste (podolgovate luknjice na listih), se parili in že odložili prva jajčeca. V naslednjih dneh lahko pričakujemo, da bodo odrasli hrošči znova prilezli iz skrivališč v katera so se zatekli pred nizkimi temperaturami v prvi dekadi aprila. Z natančnimi pregledi posevkov bomo morali preveriti ali so nizke temperature prizadele že odložena jajčeca in spremljati odlaganje novih jajčec.

Cilj zatiranja pri žitnem strgaču so začetni razvojni stadiji ličink, a bodimo letos posebej pozorni tudi na številčnost odraslih hroščev. Za rabo registriranih insekticidov se odločimo, ko je doseženo oziroma preseženo kritično število:

• - 1 ličinka žitnega strgača na posamezni bilki (vrhnjem listu) ALI
• - 10 ličink na m2 ALI
• - 15 % poškodovane površine najbolj vitalnih zgornjih listov.

Za ugotovitev stanja v posevku je potrebno pregledati vsaj 50 rastlin na različnih mestih. Odrasle hrošče je smiselno zatirati le v primeru velikih prerazmnožitev. Glede na stanje posevka je kritično število doseženo pri 8 do15 hroščih na m2.

• - je v času cvetenja več kot 20 % klasov naseljeno z več kot 5 do 8 ušmi na klasu,
• - je v sredini mlečne zrelosti več kot 30 % klasov naseljenih s 7 do 10 ušmi na klasu.

Večina registriranih pripravkov, ki so namenjeni zatiranju žitnega strgača, deluje tudi na druge škodljivce v posevku (na primer listne uši, resarje in žitno stenico). Zatiranje ličink žitnega strgača zato običajno kombiniramo z zatiranjem listnih uši.

Letošnje vremensko dogajanje v prvi polovici aprila je močno prizadelo številne rastline, ki so pomemben vir hrane za različne opraševalce. Letos še skrbneje kot običajno potrebna tretiranje z insekticidi opravite pri nižjih temperaturah ter dosledno poskrbite, da preprečite zanašanje škropilne brozge na sosednje cvetoče posevke, ozare,… Opraševalci v letošnjih razmerah potrebujejo še našo dodatno pomoč.

Pred uporabo posameznih fitofarmacevtskih sredstev preberite in upoštevajte navodila za uporabo. Upoštevajte odmike od vodotokov 1. in 2. reda, ter morebitne druge omejitve za uporabo posameznih sredstev. Upoštevajte dobro kmetijsko prakso varstva rastlin!

Več o registriranih fungicidih ter registriranih insekticidih v pridelavi žit preberite v prilogah.

V prvih dneh meseca maja so posevki ozimnih pšenic na našem območju v razvojni fazi od 2 do 4 kolenc (odvisno od sorte, datuma setve, oskrbe posevka,…), ozimni ječmeni pa imajo poravnan zastavičar oziroma so vidne prve rese. V posameznih posevkih ječmena pa je tudi 40 % rastlin, ki imajo že vidnega ¾ klasa.

V posevkih ozimnih ječmenov bodimo pozorni na razvoj posevkov in v času začetka klasenja oziroma pojava prvih resic poskrbimo za zaščito posevkov pred ramularijsko pegavostjo ječmena in fuzariozami.

Prva znamenja okužb z ramularijsko pegavostjo ječmena (Ramularia collo-cygni) se lahko pokažejo že v jeseni ali zgodaj spomladi. Na odmrlih spodnjih listih se tvorijo trosi, ki jih veter in dežne kaplje raznašajo na višje ležeče liste. Gliva raste kot endofit znotraj gostiteljske rastline in v času cvetenja doseže vrhnji list, vendar znamenj do takrat na rastlinah še ne vidimo. Ta se običajno pokažejo šele med cvetenjem. Zaradi okužb s to glivo ječmen predčasno dozori, rastline se sušijo, zrnje ostane bolj drobno in hektarski pridelki so znižani. Povzroči lahko do 25 % izgube pridelka. Bolezen se prenaša s semenom, vendar razkuževanje s fungicidi, ki so sedaj v uporabi, ni učinkovito. Vse sorte ječmena so občutljive na okužbe, tudi jari ječmen. Med sortami so določene razlike v občutljivosti, vendar odpornih sort ni. Za zdaj je bolezen možno zatirati samo z uporabo fungicidov. Za dobro delovanje je pomembna pravočasna raba fungicida. Primeren čas je v obdobju od razvojne stopnje BBCH 39 (popolnoma razvit vrhnji list – zastavičar) pa do stopnje BBCH 51 (začetek klasenja, ko so vidne konice res). Izberemo fungicide, ki delujejo na ramularijsko pegavost ječmena, vendar je izbor dovolj učinkovitih fungicidov ozek.

V posevkih ozimne pšenice bodimo v tem času predvsem pozorni na pojav žitne rje, rjavenje pšeničnih plev in fuzarioze. V pomoč pri izbiri ustreznega fungicida so nam lahko naslednji pragovi škodljivosti (Vir: Tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin 2020):

• - žitna pepelovka (Blumeria gramis): zatiranje je potrebno, če pepelovko v začetku cvetenja pšenice, najdemo na zastavičarju pri več kot 20 % rastlin (združimo z zatiranjem drugih gliv),
• - rjavenje pšeničnih plev (Septoria nodorum): zatiranje je potrebno v začetku cvetenja, če se septorijske pege pričnejo razvijati na posameznih plevicah na več kot 5 % klaskov in če pričakujemo deževno vreme,
• - pšenična listna pegavost (Septoria tritici): zatiranje je potrebno če imamo v začetku aprila zrele piknidije na najnižjih listih in če imamo dve deževni obdobji, ko je listje pšenice mokro več kot dva dni,
• - žitne rje (Puccinia): zatiranje je potrebno ob začetku klasenja, kadar je rumena in progasta rja vidna na treh najvišjih listih pri 5-10 % rastlin, oziroma kadar je pšenična in ječmenova rja vidna na treh najvišjih listih pri 10-20 % rastlin.

V primeru deževnega vremena v začetku cvetenja pšenice, ne pozabimo na pravočasno ukrepanje zoper fuzarioze žit (Fusarium sp.). Fuzarijske glive lahko žita, tudi ječmen, napadejo v vseh fazah razvoja. Te glive so polifagni paraziti in se lahko ohranjajo na najrazličnejših rastlinah. Različne vrste se med seboj značilno razlikujejo glede temperaturnih razmer, ki jim najbolj ustrezajo za razvoj. Pri nas imamo največ težav z vrstami, ki povzročajo fuzariozo klasa pšenice in ječmena. Najopaznejše je tipično pobeljenje klasa, delno ali v celoti in značilno rdečkasto obarvanje plevice z značilnim vijoličastim robom. Do okužbe klasa lahko pride od začetka klasenja do konca cvetenja, do najmočnejših okužb pa običajno pride v času cvetenja, ko so cvetovi popolnoma odprti, še posebej ob vlažnem vremenu. Pomembni dejavniki tveganja za povečan pojav fuzarioz so še: preozek kolobar (žita – koruza – žita), obdelava tal brez oranja in občutljiva sorta. Obvladovanje teh gliv je zelo pomembno tudi zaradi tega, ker glive iz rodu Fusarium izločajo mikotoksine, ki so izredno nevarni že v zelo malih količinah. Značilna predstavnika teh mikotoksinov sta DON (deoxynivalenol) in ZEA (zearelon).