Foto: V. Zalokar

Koruzna vešča je poleg koruznega hrošča zelo pomemben škodljivec koruze. Poleg koruze povzroča škodo še na mnogih drugih kmetijskih rastlinah.

Ključne besede: Koruzna vešča, koruza, zatiranje, mulčenje

Koruzna vešča je polifagna vrsta. Poleg koruze napada še hmelj, papriko, paradižnik, krompir, fižol, sojo, konopljo, sončnice , različne trave, žita in različne samonikle plevelne vrste. Veliko število različnih rastlin, ki ji služijo za prehrano in zagotavljajo pogoje za prezimitev, omogoča uspešno razmnoževanje in širjenje omenjenega škodljivca.

Poškodbe na rastlinah povzročajo gosenice. Na koruznih listih najprej opazite luknjice, ki se pojavijo v ravni liniji prečno na list. Gosenice višjih razvojnih stadijev pa se zavrtajo v steblo in storže. Na storžih objedajo zrnje ali pa se po strženu zavrtajo tudi do njihovih pecljev. Ob izvrtinah, vstopnih mestih, pogosto najdemo iztrebke gosenic.

Koruzna vešča ima v Sloveniji dve generaciji na leto. Gosenice prve generacije se zavrtajo v stebla koruze in s tem onemogočajo normalen pretok vode in hranil. Posledično je zavirana rast in razvoj rastlin. Za koruzo je škodljiva predvsem druga generacija, ki se zavrta tudi v koruzne storže. Na mestu, kjer gosenica naredi poškodbo, lahko sekundarno pride tudi do okužb z različnimi glivami. Največjo nevarnost predstavljajo glive iz rodu Fusarium, ki povzročajo fuzarioze.

Slika 1: Gosenica koruzne vešče v strženu koruze (foto: M. Rak Cizej)

Slika 2: Gosenica koruzne vešče v storžu koruze (foto: A. Marguč Kavc)

Odrasle gosenice koruzne vešče prezimijo v spodnjem delu koruznih stebel, pogosto tudi v koruznih storžih in v rastlinskih ostankih nekaterih plevelnih vrst. Spomladi se gosenice zabubijo in nato preobrazijo v odrasle metulje. Metulji se pojavljajo do konca avgusta.

ZATIRANJE

Škropljenje koruze z insekticidi je zaradi velikosti rastlin v času izleganja mladih gosenic v Sloveniji skoraj nemogoče. Proti koruzni vešči se borimo zgolj s posrednimi ukrepi.

• Eden najučinkovitejših ukrepov je mulčenje ostankov koruznice čim bolj na drobno, tako da gosenice neposredno uničimo ali pa jim odvzamemo substrat za prezimovanje.
• Globoko zaoravanje, po možnosti sesekljanih ostankov koruznice. Ta ukrep je bolj uspešen, če je zaoravanje opravljeno jeseni, kot pa spomladi.
• Veliko gosenic je prisotnih tudi v koruznih storžih, zato je pomembno, kam se le ti skladiščijo, če se ne posilirajo ali oluščijo. Tako je potrebno koruzo iz koruznikov zluščiti še pred izletom metuljev in sicer najkasneje do konca marca. Koruzne storže, v katerih pogosto prezimijo gosenice, pa uporabiti npr. za ogrevanje.
• K zmanjšanju napada pripomore tudi ustrezen kolobar ter ustrezno vzdrževanje mejic, poti in obronkov, kjer rastejo gostitelji koruzne vešče.
• Na območjih, ki so pogosto ogrožena od vešče, izberemo hibride z robustnim steblom. Sejemo redkeje, saj imajo rastline v redkejšem sklopu močnejše steblo, ki lažje prenese poškodbe od gosenic.

V okviru možnosti zatiranja koruzne vešče je potrebno omeniti tudi nekatere njene naravne sovražnike. Kot zelo učinkoviti so se v nekaterih sredozemskih državah izkazali jajčni parazitoidi koruzne vešče iz rodu Trichogramma. Parazitoid T. brassicae Bezdenko (Hymenoptera, Trichogrammatidae) je bil ugotovljen tudi v Sloveniji, vendar pripravki z omenjenimi organizmi pri nas še niso na voljo.

Pripravila:

Vesna Zalokar, mag. inž. hort.,

svetovalka specialistka II (za področje varstva rastlin)