V Sloveniji se zelišča pridelujejo na številnih kmetijah, vendar na manjših površinah in večinoma za lastne potrebe. Kljub temu da imajo zelišča velik tržni potencial so nepogrešljiva v vsakdanjem življenju in je ponudba izdelkov iz zelišč na trgu zelo pestra, opažamo, da je zelo malo izdelkov iz v Sloveniji pridelanih zelišč. Z namenom da prenesemo znanje o pridelavi zelišč z manjših površin na večje površine z večinoma strojno pridelavo, smo v sklopu pilotnega projekta Povezovalno trženjski center za zelišča na kmetiji Rožič iz Zakla pripravili demo poskus pridelave petih zelišč na različnih zastirkah in brez uporabe zastirke.

Zasadili smo nekaj najbolj razširjenih večletnih zelišč: citronko, meliso, jabolčno meto, slez in komarček. Uporabili smo zastirke agrotekstil, miskantus in kokosova vlakna. Merili smo višino pridelka, strošek priprave nasada in strošek pridelave zelišč na posamezni zastirki in nato rezultate primerjali med seboj.

Kalkulacije stroškov pridelave zelišč smo pripravljali po modelu kalkulacije stroškov pridelave zelišč (STRO-ZEL_01); model je prosto dostopen na spletni strani:  CRP V4-2207 Možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in zajema kalkulacijo stroškov postavitve nasada (material za zastirko, strošek sadik, strojno delo, ročno delo, skupaj strošek v posameznih letih pridelave) in stroškov pridelave zelišč (material, strojno delo, ročno delo) v izbranem obdobju let, ko je nasad polno roden.

Ker je poskus trajal eno leto, smo izračunali višino pridelka v prvem letu (prvoletni nasad). V povprečju smo najvišji pridelek na večini opazovanih zeliščih izmerili na agrotekstilu, sledil je pridelek na kokosovih vlaknih, manjši je bil na miskantusu, najnižji pa na kontrolni parceli, ki je bila brez zastirke.  Na agrotekstilu smo preračunano na en ar pridelali 15 kg citronke, melise 29 kg, jabolčne mete 18 kg in 18 kg sleza (slika 2). 

S poskusom je bilo ugotovljeno, da ne glede na vrsto zastirke, vse zastirke ugodno vplivajo na rast rastlin in zvišujejo pridelek, saj segrevajo zemljo in istočasno zmanjšujejo izhlapevanje vode. Vsekakor pa je pozitivno izstopal agrotekstil, ki je poleg tega še odlično dušil plevel, ki je bil sicer v letošnji deževni in topli sezoni velik problem v ekološki pridelavi in tudi sicer. Ostale zastirke plevela niso zadušile in je bilo treba kljub strošku zanje še vedno uporabiti mehansko odstranjevanje plevelov.

Pri stroških priprave nasada smo primerjali strošek nakupa in polaganja zastirk. Najdražji je bil agrotekstil, sledil je miskantus, ki je bil 31 % cenejši od agrotekstila, kokosova vlakna so bila najcenejša in sicer kar 50 % od agrotekstila in 27 % nižja od miskantusa. Ne glede na nizko ceno zastirke so zelišča na kokosovih vlaknih v času rasti zahtevala največ ročnega dela (pletje, okopavanje) in strojne obdelave (medvrstna obdelava). Položiti je bilo potrebno kar dve plasti zastirke, saj vlakna niso bila dovolj gosta in so prepuščala svetlobo. Pleveli so se pod njo razrastli in se zapletli v kokosova vlakna in zaradi tega je bilo pletje in okopavanje zelišč zelo zamudno. Zamudno je bilo tudi spravilo pridelka, saj so kokosova vlakna oteževala strojno spravilo zgrebenasto koso. Najmanj ur ročnega in strojnega dela smo porabili za zelišča, ki so rastla na agrotekstilu, ki je zelo gost in ne prepušča svetlobe, prepušča pa padavine (preglednica 1).  

V poskusu smo ugotovili, da je vhodni strošek agrotekstila najvišji in poraba časa za pripravo zastirke največja, vendar je v nadaljevanju poraba delovnih ur za pridelavo zelišč najmanjša, saj odpade pletje in okopavanje zelišč, prav tako ni potrebne strojne medvrstne obdelave, potrebna je le manjša pletev okrog zelišč v luknjah agrotekstila, kjer se lahko razrastejo pleveli.

V oceno stroškov dela smo vključili tudi dvakratno spravilo pridelka. Če vhodni strošek primerjamo z vrednostjo ročnih in strojnih ur, potrebnih za pridelavo zelišč na drugih zastirkah in pri kontroli brez zastirke, se strošek agrotekstila dokaj hitro povrne in sicer že v prvem oz. drugem letu pridelave zelišč. Tudi pridelek je bil na agrotekstilu v povprečju pri vseh zeliščih najvišji, razen pri citronki, kjer je bil drugi najvišji, takoj za pridelkom na kokosovih vlaknih. Na kmetiji so sicer ugotovili, da so za njihove razmere bolj primerna nižja zelišča, melisa, meta in citronka, saj sta zelišči, ki zrasteta višje, bili občutljivi na veter (poleganje) in tudi strojno kultiviranje medvrstnega prostora.

Zelo zanimivo in merodajno bi bilo spremljati nasad še naslednja štiri leta in počakati, da se zelišča razrastejo v polno rodnost. V prvem letu se je melisa zelo lepo razrastla, prav tako citronka,  jabolčna meta je bila razraščena bolj pri tleh, saj šele v drugem letu oblikuje grme in postane bolj razvejana. Smo pa že v prvem letu poskusa ugotovili, da se od preskušanih zastirk najbolj obnese agrotekstil, ki kljub najvišjemu vhodnemu strošku zahteva minimalno ročno in strojno obdelavo v pridelavi zelišč in omogoči dober pridelek.   

Vesna Mihalič, KGZS – Zavod Celje, mag. Nataša Ferant in dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije