Kako omilimo negativni vpliv visokih temperatur na krave molznice

Preberite si nasvete o tem kako lahko omilite negativni vpliv visokih temperatur na vaše molznice.

Krave molznice se najbolje počutijo pri temperaturi od 4 do 20 stopinjC. Temperature nad  20 stopinj C pomenijo za krave molznice že povečano obremenitev. Če poletna vročina traja dalj časa, se pri kravah poveča nevarnost pojava vročinskega stresa. Znaki tega so zmanjšano zauživanje krme, povečano pitja vode, pospešeno dihanje, močnejše potenje, slinjenje. Krave so manj odporne.

Kako ukrepamo, da omilimo vpliv visokih temperatur na krave molznice?
V vročini pojedo krave manj osnovne - voluminozne krme. Pri temperaturah nad 25 stopinj C se lahko konzumacija zmanjša tudi za 40%. Da ne pride do pomanjkanja hranilnih snovi, moramo kravam ponuditi krmila, ki so energetsko bogatejša in ki vsebujejo več v vampu nerazgradljivih beljakovin. To dosežemo tako, da povečamo dnevni obrok močne krme, pri tem pa pazimo da delež surove vlaknine iz osnovne krme ne pade pod 18 %.
Če je delež strukturne surove vlaknine močno zmanjšan, se poruši pH vrednost v vampu (nevarnost zakisanja). To je pogostejše pri kravah z visoko mlečnostjo. Za vzdrževanje normalnih razmer v vampu in omogočanja normalne fermentacije je priporočljivo dodajati kravam sodo bikarbono.

Krma v hlevu naj se ne segreva. Podnevi naj ne bo v jaslih veliko krme, primerno je da vozimo svežo krmo (prilast) v hlev dvakrat dnevno, oziroma da večino krme polagamo v hlev zvečer. Na visoke temperature se govedo prilagodi tako, da zauživa krmo ko je temperatura v okolju nižja, pozno zvečer, ponoči in zgodaj zjutraj.

Z naraščanjem temperature okolja, se poveča potreba po vodi. V vročini popijejo krave več vode, količina popite vode je odvisna TUDI od mlečnosti krav. Pitje hladnejše vode tudi pripomore k zmanjšanju vročinskega stresa, saj voda sprejme del toplote iz telesa. Nujno je, da poskrbimo za zadostno oskrbo krav molznic s svežo vodo.

Na kaj moramo paziti, če so krave na paši: poti na pašnik naj bodo čim krajše, saj krave v vročini nerade hodijo. Nujo je, da imajo krave tudi na pašniku vodo. Krave naj imajo na pašniku možnost umika v senco, tudi senca pomeni pomoč pri zniževanju telesne temperature.

V hlevu moramo poskrbeti za kroženje zraka. Slemensko zračenje pri visokih temperaturah ne funkcionira, vroč zrak pod streho zaostaja. Odpreti moramo vsa okna, najboljše je, da jih snamemo in vsa vrata. Hlev naj bo odprt tudi ponoči. V večjih hlevih je primerno, da namestimo ventilatorje.
Kravam damo možnost, da se postavijo na prepih. Prepih deluje na krave blagodejno, pospešuje oddajanje toplote. Tudi na paši lahko opazimo, da v vročini krave ne iščejo zavetja v kotlinah, ampak se postavijo na vrh hriba, kjer je veter – prepih.

Splošen je pojav, da se v poletnih mesecih poveča število somatskih celic. Mikroorganizmi imajo pri visokih temperaturah optimalne pogoje za razmnoževanje, imunski sistem krav pa je lahko zaradi visokih temperatur oslabljen. Da pojav povečanega števila somatskih celic omilimo, moramo nuditi živalim optimalno oskrbo, paziti moramo na čistočo tako ležišč, napajališč na pašnikih in v hlevu, kot mlekovodov in molznih naprav.

Važno je, da ukrepamo že prej, preden so krave pod stresom. Zlasti je pomembno, da izboljšamo klimo v hlevu in da spremenimo obrok. Vedeti pa moramo, da lahko z vsemi temi ukrepi težave, ki jo povzroča vročina le omilimo, popolnoma preprečiti pa jih ne moremo.

Helena Prepadnik, univ. dipl. inž. zoot., specialist II (za področje prehrane živali)

Preprečite poletni padec beljakovin v mleku

V poletnih mesecih se na marsikateri kmetiji pojavi problemom nizke vsebnosti beljakovin v mleku. Zagotovite v poletnem obroku za krave molznice dovolj energije in istočasno prežvekovalcu – kravam primeren obrok. Omogočite živalim, da se bodo ohladile: zaščita pred direktnim soncem-senca, prepih. Živali naj imajo na voljo dovolj pitne vode.

V poletnih mesecih se na marsikateri kmetiji pojavi problemom nizke vsebnosti beljakovin v mleku. Znano je, da so vsebnosti beljakovin v mleku v povprečju najnižje v poletnih mesecih: maj, junij, julij in avgust, povezane pa so z značilnostjo prehrane v tem obdobju.

Na vsebnost beljakovin v mleku vpliva več dejavnikov: genetske sposobnosti živali, mlečnost krav, stadij laktacije, starost krav, zdravstveno stanje vimena in vplivi okolja; med njimi zlasti prehrana in zunanja temperatura.

Krmljenje krav ima velik vpliv na vsebnosti v mleku. S prehrano vplivamo na količino mleka in mlečno vztrajnost, na mlečno tolščo, mlečne beljakovine, vsebnost suhe snovi brez maščobe in še kaj.

Vsebnost beljakovin v mleku je odvisna zlasti od oskrbe krav z energijo, pa tudi oskrbe z beljakovinami, rudninskimi snovmi in surovo vlaknino. Pomembna ni samo krma, ampak tudi kakovost hranljivih snovi (razgradljivost). Beljakovine v mleku nam kažejo zanesljivo oceno prehranskega stanja v čredi krav.

V poletnih mesecih se pogosto zgodi, da so krave obilno oskrbljene z beljakovinami, ki so v vampu hitro razgradljive, energije v obroku pa je premalo. To se odrazi tudi v znižani vsebnosti beljakovin v mleku. Nujno je, da kravam, ki se pasejo, oziroma jih krmimo z zeleno krmo – prilastom v hlevu,  v obrok vključimo dovolj energetsko bogate krme. Krmljenje koruzne silaže in zelene krme (paša, prilast) je primerno: koruzna silaža prinaša v obrok energijo in še surovo vlaknino. Če koruzne silaže za dopolnjevanje poletnega obroka nimamo, je nujno da v obrok vključimo 2 do 3,5   kg energetskih krmil: žita, pesni rezanci, koruza… Ob mladi zeleni krmi bo takšen obrok zadostoval za prirejo do 20 l mleka dnevno, vsebnost beljakovin v mleku pa se ne bo zmanjšala.

Za visoko proizvodne krave pa je nujno, da v obrok dodajamo tudi beljakovine, ki razgradnji v vampu uidejo in se pod vplivom encimov razgradijo šele v tankem črevesju. Krmila z zmanjšano razgradljivostjo beljakovin v vampu so zlasti sojine tropine in bučne pogače.Te beljakovine tudi ne porabljajo dodatne energije iz obroka.

Vzrok, da se v poletnih mesecih zniža vsebnost beljakovin v mleku so tudi visoke temperature. Znaki vročinskega stresa se začno kazati pri temperaturah nad 25 oC , iz prakse pa je poznano, da že temperature nad 15 oC vplivajo na zmanjšano prirejo in manj beljakovin v mleku. Če se temperatura zviša za 10 oC (od 15 na 25 oC), se vsebnost beljakovin zmanjša za 0,1 %.

Da je neugoden vpliv visokih temperatur na krave molznice čim manjši, moramo prilagoditi tudi prehrano. Kravam krmimo obrok, v katerem je  manj surove vlaknine, višja koncentracija energije in več nerazgradljivih beljakovin. Marsikdaj je potrebno zamenjati tudi mineralno vitaminski dodatek. Če krmimo veliko koncentratov, je primerno dodajati Na bikarbonat. Nujna je tudi zadostna in stalna oskrba z vodo.

Povzetek:
Zagotovite v poletnem obroku za krave molznice dovolj energije in istočasno prežvekovalcu – kravam primeren obrok. Omogočite živalim, da se bodo ohladile: zaščita pred direktnim soncem-senca, prepih. Živali naj imajo na voljo dovolj pitne vode.

Pripravila:
Helena Prepadnik, univ. dipl. inž. zoot.